Bezeg sodi v družino kovačnikovk in lahko zraste v obliki razvejenega grma ali nizkega drevesa. Znanih je vsaj 30 vrst. V Sloveniji je najbolj razširjen in tudi uporaben črni bezeg (Sambucus nigra). Običajno ga najdemo ob robovih gozdov, jas, ob poteh, cestah ali na vrtovih. Najbolj prepoznaven del so njegovi rumenobeli cvetovi, združeni v socvetja. Cveti od maja do junija, v višjih legah tudi kasneje. Lubje je v spodnjem delu svetlo rjave barve, v višjem delu rastline pa sivkaste z značilnimi bradavičastimi pikami. Plodovi, ki se razvijejo iz cvetov, so črne jagode, združene v soplodje, ki surove niso užitne.
Z bezgom je povezanih veliko vraž ali verovanj. Še danes je marsikje razširjeno prepričanje, da bezeg ob hiši, hlevu ali skednju varuje pred zlimi duhovi, nesrečo. Po ljudskem izročilu se poletje začne s cvetenjem črnega bezga. Bezgov les naj bi varoval pred skušnjavo skoka čez plot.
Uporabni skoraj vsi deli
Uporabni so skoraj vsi deli bezgove rastline. Najbolj sicer cvetovi, ki jih nabiramo na sončen dan, ko je izplen cvetnega prahu največji, in v naravi, zunaj prometnih poti. Najbolj pogosto se iz črnega bezga pripravlja sirup ali šabesa, kar pa lahko nato uporabimo denimo za pripravo bezgove kreme. Za pripravo bezgovega sirupa potrebujemo: 30-40 cvetov, tri vrečke citronske kisline, tri kilograme sladkorja, tri litre vode in dve limoni. V vodo zamešamo sladkor in zavremo, vse dokler se sladkor ne stopi. Ko se voda nato ohladi, dodamo bezgove cvetove, na kolobarje narezano limono in citronsko kislino. Vse skupaj zmešamo in pustimo pokrito 24 ur. Nato precedimo in nalijemo v steklenice in jih ustrezno zatesnimo. Hranimo v hladnem in temnem prostoru.
Pripravki iz bezga niso uporabni le v kuhinji, ampak so lahko tudi zdravilni. Bezgovi listi in mladi poganjki vsebujejo emulin, inverin, kaljiv nitrat, saharozo ... Njihovi zdravilni učinki spodbujajo delovanje znojnic, uravnavajo količino sladkorja v krvi in čistijo kri. Cvetje vsebuje eterično olje, čreslovine, sluz, holin, sladkor, smolo, jabolčno, baldrijanovo in vinsko kislino in saponine. Lubje iz vej, debla in korenin vsebuje smolo, ki pripomore k odvajanju in pospešenemu izločanju seča, pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, pri vodenici, vodeničnih otokih, mišičnem in sklepnem revmatizmu, težkem iztrebljanju.
Bezgova krema
Za pripravo bezgove kreme potrebujemo: 300 gramov sira maskarpone, 300 mililitrov sladke smetane, tri liste želatine ali agar agarja, devet velikih žlic bezgovega sirupa (šabese). Z električnim mešalnikom zmešamo maskarpone in bezgov sirup, nato pa dodamo raztopljeno želatino. Na koncu dodamo tej masi stepeno sladko smetano. Tako bezgovo kremo lahko postrežemo v kozarcu in jo obogatimo še z zdrobljenimi keksi.
Zrele črne jagode bezga vsebujejo jabolčno in baldrijanovo kislino, čresleno kislino, grenčine, eterično olje, sladkor, vosek ter vitamine A, C, B, B1, B2. Posušene bezgove jagode se uporabljajo za ustavljanje driske, premagovanje prehlada, uravnavanje visokega pritiska.
Prevretek iz bezgovih cvetov
Za lajšanje težav pri vnetem grlu, ustne votline in dlesnih lahko uporabimo prevretek iz bezgovih cvetov, ki jih prelijemo z litrom vrele vode in kuhamo pet minut. Ko pripravek ohladimo, ga precedimo in uporabimo za grgranje in izpiranje ust, štirikrat dnevno, najbolje po jedi.
Proti prehladu in za dobro počutje lahko uporabimo tudi sirup iz bezgovih jagod. Pripravimo ga iz dveh litrov bezgovih jagod, ki jih kuhamo v litru vode 20 minut. Zmes pustimo stati v loncu 24 ur. Nato tekočino precedimo in ji primešamo sladkor, cimetove palčke in nageljnove žbice ter vse skupaj vremo 10 minut. Ko je sirup zadosti ohlajen, ga nalijemo v steklenice in hranimo v hladnem in temnem prostoru. Priporoča se 0,2 decilitra dnevno. Pri uporabi bezga v zdravstvene namene se posvetujte z zdravnikom.
