Zgodba romana Bleščivka se odvije v malo več kot enem tednu, in sicer od sobote do naslednje nedelje. Zgoščenemu dogajalnemu času sledi tudi omejen prostor, po katerem je roman naslovljen. A ima Bleščivka (ime je sestavljeno iz besed bleščati in čivkati), ki že z imenom simbolizira sonce, lepo vreme in prijaznost, tudi skrivni del, goščavo, ki nakazuje na strah, neprehodnost, odsotnost vsega lepega. Čas dogajanja je opazen že v kazalu, ki je poimenovano Vremenska napoved za Bleščivko, poglavja, poimenovana po dnevih, imajo dodane simbole za vreme (sonce, dež, megla). Vsako od devetih poglavij, ki jih ločijo ponovljeni simboli s kazala, mestoma pa so dodane tudi dvostranske ilustracije dogajalnih mikrolokacij, ima naslovljena podpoglavja, naslovi teh izražajo temeljne motive pripovedi.
Glavni literarni lik je Silva, o kateri bralec že nemudoma izve, da je nečakinja popotnice gospe Dimitre Mistral in je prišla na Bleščivko popazit tetino stanovanje, da ima rdečo katrco, krokodila Silvestra in da je čarovnica za zgodbe. Odrasli prebivalci Bleščivke zahtevajo, da Silva s krokodilom, ki ga z vsakim svojim pogovorom opisujejo kot bolj nevarnega, nemudoma zapusti naselje. In seveda je Silva kriva za vse nevšečnosti, tudi za meglo in slabo vreme. Otroci, njihov vodja je desetletni deček Tomo, pa se lotijo raziskovanja, zakaj ni ptic, zakaj je Bleščivka meglena in katera žival ima svetleče mavrične kakce. Bleščivka je realni književni prostor, ki pa skriva goščavo, v kateri se razširi Megleni kralj. Ta je simbol zla, vsega groznega, nestrpnega. Meja med realnim in fantastičnim svetom je natančno določena: goščava, v kateri prebiva Megleni kralj, je strašen in samoten kraj.
Roman je izrazito večplasten in naslovniško odprt, saj bodo mlajši bralci uživali v napeti (skoraj detektivski) zgodbi o razkritju in pregonu sicer fantastičnega krivca, odraslim pa se zgodba razkriva skozi medbesedilne elemente in simbole. Opaziti je citatnost (imeni Afra in Tarbula) na Grumov Dogodek v mestu Gogi, a sta stari opazovalki – za razliko od Goge – zelo dejavni in v veliko pomoč pri razrešitvi skrivnosti, saj menita, da so se na Bleščivki nalezli slabega vremena in je treba zato nekaj spremeniti. Pomemben medbesedilni element je Silvina Knjiga izmišljenih pričev, v kateri "so zbrane najlepše zgodbe o pticah, ki si jih že dolga stoletja pripovedujejo ljudje po vsem svetu". Prav medbesedilna navezava na delo Zborovanje ptic, ki ga je v 12. stoletju s predelavo stare sufijske zgodbe o pticah napisal perzijski pesnik Farid ud-Din Attar, je ključna za razumevanje individualnosti in hkratne kolektivnosti. Ptice morajo preleteti sedem nevarnih dolin (iskanje, ljubezen, spoznanje, odmik, enost, osuplost smrt), da pridejo do gore Kaf, kjer prebiva Simorg. Ptice so simbol svobode, v romanu pa predstavljajo združenost otrok, ki edini takoj razumejo, da lahko meglo in Meglenega kralja preženejo le s skupnimi močmi. Otroci so torej tisti, ki s svojim ravnanjem predajo odraslim pomembno sporočilo o negativnih učinkih predsodkov ter o moči skupnosti. Pri povezovanju prebivalcev Bleščivke je pomembno zavedanje, da je včasih treba obrniti problem na glavo, da bi našli rešitev; pomaga tudi knjiga STRAH/POGUM, v kateri je opisano, da lahko premaga Meglenega kralja staro, mlado ter zaljubljeno srce: "Megleni kralj je mogočen. A še mogočnejša je pesem pogumnih src, ki bijejo in pojejo in vriskajo v en glas."
Fantastični roman odpira pomembna vprašanja o zaupanju, razumevanju, sprejemanju različnosti in strpnosti. Roman vsebuje subtilno podani nauk: strah in nestrpnost se zažreta v vse pore družbe in onemogočita normalno delovanje kolektiva. Pove pa tudi, da se da meglo (in skrhane odnose, bi lahko dodali) z glasbo za vselej odgnati stran. Ko se prebivalci Bleščivke povežejo, postane življenje prijetno, ptice se vrnejo, vreme je spet sončno, krokodil pa nikogar več ne moti. Avtorica ob koncu romana utrjuje načelo utopije:
"Pa saj to je samo izmišljena zgodba," rečete.
"Ampak to še ne pomeni, da ni resnična," rečem jaz.
Beseda o drugih nominiranih delih:
Intervjuji z avtorji bodo na spletni strani Večera objavljeni v dneh do podelitve nagrade večernica, ki bo v petek (15. 9. 2023) v Murski Soboti.
Sebastijan Pregelj: Coprnica pod gradom (prvi del serije Zgodbe vojvodine Kranjske) (Miš založba, ilustriral Jure Engelsberger)
Avtor se s Coprnico pod gradom prestavi v čas znamenitega Janeza Vajkarda Valvasorja. Bralec sledi prvoosebni pripovedi Valvasorjevega mladega oprode Martina, ki učenega moža spremlja na raziskovanjih, kjer vidi in sliši marsikaj nenavadnega, nedoumljivega in tudi strašljivega. V prvi knjigi se Pregelj podrobneje posveti čarovnicam in lovu nanje ter izpiše napeto pustolovščino, ki jo sklene s poučnim dodatkom.
Bina Štampe Žmavc: Skrinjica sinjega maka (Založba Pivec, ilustriral Svjetlan Junaković)
Na robu velikega mesta sta živela dedek in babica. Obdana sta bila s ptičjim petjem in polji pozabe, kakor je avtorica poetično poimenovala demenco. Ker babica ves čas išče besede, se dedek odloči, da ji naredi skrinjico, kamor bo shranjevala besede. Bina Štampe Žmavc pred bralcem izriše zgodbo o babičinih poteh in besedah, ki se izgubljajo, ter o dedkovi ljubezni, ki ostaja.
Igor Karlovšek: Sotočje (peto nadaljevanje zbirke Ognjeno pleme) (Miš založba)
Igor Karlovšek s knjigo Sotočje zaključuje zbirko Ognjeno pleme o preseljevanju Slovanov konec 6. stoletja. Avtor v središče postavi življenja petih otrok poveljnika slovanske vojske Ognjena, ki so, medtem ko oče širi slovansko ozemlje proti zahodu, na milost in nemilost prepuščeni naklepom njegovih nasprotnikov in nevarnostim, ki prežijo na poti. A Ognjenovi otroci še zdaleč niso lahek nasprotnik.
Luna J. Šribar: Grizolda in Maček (Mladinska knjiga)
V delu Lune J. Šribar se pred bralcem vzporedno izrišeta dve zgodbi: v realnem svetu je glavni lik dvanajstletna Elisa, v fantastičnem svetu pa nastopata naslovna lika Grizolda in Maček. Elsa živi sama z očetom. Ta se večino časa ne zmeni zanjo in je izgubljen v svojem svetu, ona pa pred sivim vsakdanjikom in težavami beži v risanje ter družbo edinega prijatelja Rolanda. Grizolda in Maček se potepata po čarobnem Gozdu, polnem skritih pasti, čudnih bitij in skrivnostnih pripetljajev. Potem pa se nekega dne obe zgodbi usodno prepleteta.
