Ponedeljkovo tiskovno konferenco ob najavi 69. Ljubljana festivala bi lahko označili ne le kot napoved eminentnih nastopov umetnikov z domačih in svetovnih odrov, temveč kot svojevrstno epidemiološko zmago. Najbolj sveža novica, s katero je namreč po uvodnem dobrovoljnem glasbenem trojčku Tomaža Domicelja postregel direktor festivala Darko Brlek, je bila ta, da so pri NIJZ končno izbojevali zmago in dosegli, da se prireditve v sklopu festivala ne tretirajo kot "javno zbiranje", temveč kot "kulturni dogodek", za katerega po trenutnih pravilih velja le minimalna razdalja enega metra med gledalci oziroma sedeži.
Druga pomembna novica je bila naznanitev pridobitve vseh ustreznih dovoljenj za končno obnovo Križank iz ust Zorana Jankoviča, častnega pokrovitelja tega odmevnega poletnega festivala, ki si je dejansko utrdil sloves na mednarodnem kulturnem zemljevidu. Posledično se bodo morali gledalci (in izvajalci) to leto še zadovoljiti s tehnično in akustično manj primernim Kongresnim trgom, na katerem bodo izvedeni vsi večji dogodki letošnjega festivala. Manjšim zasedbam pa bodo po ustaljeni navadi namenjeni še dvorana Slovenske filharmonije, Viteška dvorana in Križevniška cerkev ter dodatno še župnijska cerkev svetega Jakoba in preddverje Križank.
Kratki nagovori glavnih sponzorjev, skorajda v večini zastopanih z moškimi predstavniki, so izražali pohvale organizatorjem in optimističen pogled na prihajajoči festival s poudarkom na sporočilu, da vidijo finančno podporo kulture kot svojevrstno investicijo oziroma svoj doprinos k dobremu počutju in kulturnemu ozaveščanju. Seveda ni manjkalo tudi bolj osebnih spominov na dosedanja doživetja, kar je pričaralo prijetno domače vzdušje v atriju ljubljanske mestne hiše.
Kar precej je povratnikov, a ker gre za imena, ki vedno upravičijo pričakovanja, ni s tem nič narobe
69. Ljubljana festival, ki se bo 1. julija pričel z nastopom Orkestra Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga pod vodstvom starega znanca, Valeryja Gergieva, bo ponudil kar precej ogleda vrednih prireditev in zatorej je Brlekov opis kot "programsko najbogatejšega v zadnjih dvajsetih letih" bolj ali manj na mestu. Kar precej je povratnikov, a ker gre za imena, ki vedno upravičijo pričakovanja, ni s tem nič narobe. Elino Garančo bomo tokrat slišali kot Carmen (v koncerti izvedbi te slavne Bizetove opere), ponovno bodo zapeli Ana Netrebko, Jusif Ejvazov, Jonas Kaufman, Jose Cura in Nika Gorič, medtem ko se bo Placido Domingo, ki smo ga bili v zadnjem času vajeni za dirigentskim pultom, tokrat ponovno predstavil kot pevec. Samostojna koncerta bosta po stari navadi imela tudi Tomaž Domicelj in Vlado Kreslin.
Med instrumentalnimi solisti se vračajo Martha Argerich, Dmitrij Sitkovetski, Lana Trotovšek, Irena Grafenauer in drugi. Ob orkestru Marijinega gledališča se vrača tudi znameniti Kraljevi orkester Concertgebouw, pozornost pa zasluži tudi prvi nastop Filharmoničnega orkestra Baltskega morja.
Med samostojnimi domačimi prispevki - ob ustaljenem sodelovanju orkestrov RTV Slovenija in Slovenske filharmonije - se bo Slovensko narodno gledališče Maribor predstavilo z baletom Peer Gynt in opero Madama Buttefly, ljubljansko pa s koncertom opernih arij, ki jih bosta interpretirala Sonja Jončeva in Branko Robinšak. Slovenski nacionalni mladinski orkester pod vodstvom Žive Ploj Peršuh pa bo tokrat združil moči z zasedbo Katalena. Za ljubitelje filmske glasbe bo zanimiv koncert Dantejevih 700 pod dirigentskim vodstvom Nicole Piovanija (ki je ustvaril glasbo za italijansko filmsko mojstrovino Življenje je lepo), za ljubitelje muzikalov pa kultni Chicago in (že lani napovedana) Lolita. Festival se bo 8. septembra zaključil s koncertom Simfoničnega orkestra Radia ÖRF z Dunaja, na katerem bomo ob Šeherezadi N. Rimski-Korsakova priča praizvedbi Koncerta za violončelo in orkester slovenskega skladatelja Vita Žuraja, posebej naročenega za to priložnost.