Abdulrazak Gurnah Foto: EPA
Abdulrazak Gurnah, dobitnik letošnje Nobelove nagrade za literaturo za romane, v katerih prikazuje učinke kolonializma in stisko beguncev, je danes na švedskem veleposlaništvu v Londonu prejel diplomo in medaljo. Priznanje so 72-letnemu pisatelju podelili pred glavno slovesnostjo ob Nobelovih nagradah 10. decembra v Oslu.
Nobelov sklad je že septembra napovedal, da bodo nagrajenci za medicino, fiziko, kemijo, literaturo in ekonomijo že drugo leto zapored prejeli priznanja v svojih državah zaradi "negotovosti o poteku pandemije".
Gurnah je postal peti Afričan, ki je dobil Nobelovo nagrado za književnost, zadnji je bil južnoafriški pisatelj J. M. Coetzee leta 2003. Rojen v Zanzibarju ob obali vzhodne Afrike, ki je zdaj del Tanzanije, je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja kot begunec pobegnil v Veliko Britanijo, pozneje pa je pridobil britansko državljanstvo.
Švedska akademija mu je nagrado podelila "za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami".
Vodja Nobelovega odbora Anders Olsson je izpostavil, da je Gurnahovo pisanje še posebno odmevalo, potem ko je lani rekordnih 82 milijonov ljudi pobegnilo pred vojnami, preganjanjem in nasiljem. Po razglasitvi je pisatelj Evropo pozval, naj na afriške begunce gleda kot na ljudi, ki "prihajajo iz stiske" in ki "imajo kaj dati". Opredelil se je tudi proti brexitu in spregovoril o škandalu Windrush, zaradi katerega so bili priseljenci s Karibov v zadnjih letih tarča vlade, čeprav so se v 50. in 60. letih 20. stoletja legalno preselili v Veliko Britanijo.
"Govorim, ker bi tako govoril ... ne glede na to, ali sem dobil Nobelovo nagrado. Ne igram vloge, govorim, kar mislim," je dejal novinarjem.
Gurnah je začel pisati pri 21 letih v Angliji. Čeprav je bil njegov prvi jezik svahili, se je v Zanzibarju naučil angleščine in jo izbral za svoj literarni jezik. Avtor desetih romanov in številnih kratkih zgodb je najbolj znan po romanu Paradise iz leta 1994, katerega zgodba se dogaja v kolonialni vzhodni Afriki med prvo svetovno vojno in ki je bil v ožjem izboru za bookerja. Gurnah je imel tudi uspešno akademsko kariero. Pred kratkim se je upokojil kot profesor angleške in postkolonialne književnosti na Univerzi Kent v Canterburyju.
Jutri bo imel predavanje o Nobelovi nagradi, ki bo v živo predvajano na uradni spletni strani akademije. Pisatelji iz Afrike so letos prevladovali pri najvišjih literarnih nagradah: Južnoafričan Damon Galgut je prejel britanskega bookerja, Senegalec Mohamed Mbougar Sarr pa je postal prvi pisatelj iz podsaharske Afrike, ki je prejel največjo francosko literarno nagrado Goncourt.
