Angažirani pisatelji v razklanih družbah

Triinpetdeseto mednarodno srečanje pisateljev na Bledu se začne danes v živo in po spletu. Kot vsako leto bo v ospredju srečanje mednarodnega odbora Pisatelji za mir Mednarodnega centra PEN, ki bo potekalo v treh sklopih: danes bo generalna skupščina, jutri okrogli mizi Prihodnost svobode in Pisatelj v akciji: protest ali dialog, v petek pa nadaljnja srečanja za dokončanje gradiva za letni kongres PEN. V skladu s smernicami Mednarodnega centra PEN bodo o svobodi razpravljali v zgodovinskem kontekstu stoletnice te organizacije in iz kritične perspektive svetovne ureditve po pandemiji. Na hibridnem srečanju pričakujejo okoli 50 udeležencev v živo in vsaj še toliko prek spleta. Od ponedeljka je nova predsednica Slovenskega centra PEN pisateljica, založnica, urednica in publicistka Tanja Tuma.

Kakšna je vloga PEN pri razvoju tovrstnega razmišljanja in delovanja, kakšna je vloga jezika in književnosti pri obrambi svobode jutrišnjega dne, sta temeljni vprašanji srečanja. Mednarodni odbor Pisatelji za mir bo na okrogli mizi na temo Vloga pisatelja: dialog ali upor razpravljal o vzporednosti med tema dvema načinoma angažiranosti v globoko razklanih družbah. Pisatelji (in umetniki nasploh) so od nekdaj občutljivi do stisk posameznikov in družbe. Je kultura dialoga res edini izhod iz omrtvičenosti današnjega časa? Tako se tudi ta tema odpira proti prihodnosti in se naslanja na stoletno prizadevanje PEN.

Na ponedeljkovem občnem zboru je Slovenski center PEN volil predsednika upravnega odbora, potem ko je s tega mesta odstopil Tone Peršak. Edina kandidatka za predsednico je bila Tanja Tuma, ki je v letih 2016-19 vodila ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira. Nova predsednica meni, da se mora Slovenski center PEN kot nevladna in aktivistična organizacija odpreti novemu članstvu, predvsem mladim, ki težko vstopajo na literarni trg in težko prodrejo s svojimi idejami.

Peršak je februarja odstopil iz osebnih razlogov, še naprej pa je član upravnega odbora. V Slovenskem centru PEN je 126 članov, ustanovljen je bil leta 1926, od leta 1965 pa organizira svetovni kongres PEN na Bledu.

Z novo predsednico slovenskega centra PEN Tanjo Tuma smo se pogovarjali tik pred Blejskim srečanjem.

Ko je Tone Peršak predčasno odstopil, ste bili edina kandidatka za predsednico.

"Tone Peršak je eden najbolj izkušenih penovcev in zelo smo veseli, da je ostal član upravnega odbora, saj nam je v veliko pomoč. Velikokrat sestavi razne odzive, izjave in apele na dogajanja, in to izjemno natančno in vsebinsko podkrepljeno. Od njega se lahko ogromno naučimo, bil je predsednik PEN-a in Odbora pisatelji za mir, da o drugih funkcijah ne govorim. Navedel je osebne razloge za odstop in glede tega se ne bi spuščala v podrobnosti. Vesela sem, da sodelujemo."

Začenja se mednarodno srečanje na Bledu in treba je kredibilno nastopati na mednarodni sceni s konsistentnim vodstvom 126-članskega združenja. Vaše izkušnje z vodenjem so bogate, med 2016 in 2019 ste vodili ženski odbor centra PEN Mira. Pomagali pa ste tudi z mnogimi mednarodnimi stiki že prejšnjim predsednikom in predsednici. Kako vidite to zahtevno funkcijo?

"Slovenski PEN ima v svetovni mreži 145 centrov izjemno vlogo, ne le zgodovinsko, tudi sedanjo. Z Blejskimi srečanji, ki letos potekajo triinpetdesetič zapored, smo ustvarli prostor dialoga med različno mislečimi, ki so sicer v sporu, pri nas pa se poslušajo in pogovarjajo. Tudi letošnja okrogla miza Odbora za mir Pisatelj med potestom in dialogom nakazuje, da odpiramo prostor. Seveda pa je PEN zgodovinsko na strani angažirane književnosti in ne larpulartizma. Moja glavna naloga je, da prisluhnem več in različnim glasovom ter jim dam možnost, da so slišani. Ženski, moški, istospolni itd. Seveda če njihovi glasovi niso v nasprotju z vrednotami Temeljne listine PEN. Svoboda govora je danes žal zlorabljen pojem. Namreč forum za kričanje in zmerjanje to nikakor ni, še manj je prostor dialoškosti. Je nevarno brezno, v katerega naše družbe vedno bolj drsijo, sploh po pandemiji."

Ste tudi članica Ameriškega centra PEN in članica upravnega odbora PEN International Women Writers Committee. Pomembne izkušnje za nadaljnje delo, kajne?

"Mednarodne izkušnje so pomembne, saj se lahko od drugih veliko naučimo. Npr. prav mednarodni ženski odbor je bil tisti, ki se je lansko leto avgusta prvi odločil za spletni sestanek članov. Uspeh je bil izjemen. Več kot sto udeležencev in skoraj toliko centrov PEN. Sestanek vedno zaključimo z uro poezije, ki jo moderira ameriška pesnica Judyth Hill. Ker sem članica upravnega odbora, vedno vodim kakšno od javnih debat, ki jih objavimo na spletu. Doseg je fantastičen. Tako debato si ogleda tudi 15.000 in več gledalcev. V dvorani ne bi nikoli dosegli takega števila. Mednarodni PEN se je dobro odzval na izzive pandemije in za dve leti svoje aktivnosti preselil na splet. Na Bledu poskušamo tudi v živo, kar je zelo zahtevno in drago. Letošnje hibridno srečanje je prvo take vrste v vsej mednarodni mreži. Prijavljenih je veliko centrov po spletu, okoli 50. Težko bo voditi 40 ljudi v dvorani in še 50 po svetu. Predsednik odbora Emmanuel Pierrat bo imel polne roke dela."

Letos na Bledu bo vse posvečeno pripravam na stoletnico Mednarodnega PEN, razmišljali pa boste tudi kritično o svetovni ureditvi po pandemiji, angažmaju pisateljev v razklanih družbah, ki se giblje med protestom in dialogom. Kaj menite sami o tej temi kot kritična intelektualka?

"Napisala sem tudi kratek prispevek na to temo. Moja pozicija je, da je dialog seveda potreben za življenje, za demokracijo in politiko. V književnosti pa moraš biti vedno do bolečine iskren, se upirati normam in protestirati, sicer je pisanje prazno. Osebno sem za angažirano književnost, samo taka lahko spreminja življenja in seže do srca bralcev. In to ganotje, ko se bralec potopi v magijo besed, ki ga prevzamejo, to je tisto čustvo, ki je nujno ne le v književnosti, temveč v vsaki umetnosti."

50 udeležencev pričakujete v živo, kar je za dane razmere že kar lepo število, kajne?

"Nekaj jih je medtem odpovedalo, tako da nas bo nekje okoli 40. Zaradi pandemije ljudje še vedno težko potujejo. Ja, zelo smo se potrudili. In veseli smo, da bosta prišli beloruska podpredsednica PEN-a Taciana Niadbaj in odbornica Marya Martysevich. Za to sem se osebno zavzela. Moramo jih slišati!"