Ta teden je tradicionalno teden splošnih knjižnic, ki se bo zaključil danes z dnevom splošnih knjižnic in podelitvijo nagrad najboljšim praksam knjižnic v tem letu. Sicer pa so v tem tednu po vsej Sloveniji zaposleni v knjižnicah spomnili, kako so se prilagodili novim razmeram in katere knjižnične storitve so kljub oviram, ki jih ustvarja epidemija, še vedno dostopne. Preko spletnih strani in različnih digitalnih platform so dostopni video vsebine, izobraževanja in predavanja, vse več pa je povezovanj z drugimi organizacijami v lokalnih skupnostih z namenom obogatitve digitalnih vsebin za uporabnike, izposojo e-knjig in mnogo drugih digitalnih aktivnosti.
Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic, sporoča, da se v časih pomanjkanja komunikacije, zaprtja šol, vrtcev ter kulturnih, športnih in družabnih organizacij se še bolj zavedajo poslanstva in utirajo drugačne poti do svojih uporabnikov. Zato je povezovanje osnovni motiv letošnjega tedna knjižnic, da se ohrani raven dostopnosti do izobraževalnih, kulturnih, ustvarjalnih vsebin. Knjižnice v času omejitev še vedno izposojajo tudi fizične knjige, ki so kljub bogati digitalni ponudbi visoko na lestvici zaželenih knjižničnih storitev. Tudi zato se knjižničarji v času epidemije trudijo za čim večjo dostopnost tega gradiva, ob varni izposoji v knjižnici še s pošiljanjem po pošti ali pa ga uporabnikom dostavljajo na kakšen drug način. Knjižnice so sicer prisotne v 274 krajih po Sloveniji in s 13 bibliobusi na več kot 700 postajališčih dostopajo do oddaljenih uporabnikov.
"Naj vas ne zaprejo," pa je najpogostejši stavek, ki ga zaposleni v enotah Mariborske knjižnice te dni pogosto slišijo po telefonu ali od obiskovalcev, ki prihajajo prevzemat predhodno naročene knjige. Vladni protiukrepi so se tedensko (in tudi večkrat na teden) spreminjali in prilaganja niso bila enostavna. Knjižničarji pravijo, da so kljub vsemu ostali zvesti svojemu cilju, da omogočijo dostopnost vsaj najnujnejših storitev, siceršnjo živahnost, prijaznost in barvitost knjižničnega dogajanja pa skušajo pričarati v spletnem okolju.
"V knjižnico lahko spuščamo le po enega obiskovalca naenkrat. Težko zavrnemo obiskovalca, ki prosi za knjigo, ki je ni predhodno rezerviral in zato ni pripravljena. Vendar res od srca prosimo člane, da gradivo naročijo vnaprej. Le tako lahko zagotovimo minimalen stik in preprečimo nabiranje vrst pred vrati knjižnice," opozarja direktorica Dragica Turjak. V vseh enotah knjižničarji ves čas odpiralnega časa sprejemajo telefonske klice in se odzivajo na elektronsko pošto. Pomagajo pri naročanju gradiva, uporabi spletnih storitev, vpisih, skratka pri vsem, kar člani knjižnice potrebujejo. Vrnjeno gradivo, ki ga lahko po novem vrnejo v katerikoli enoti, ne le v tisti, v kateri so si ga izposodili, sproti razkužujejo. Ustavili so obračunavanje zamudnin in sprožanje opominov. V čitalnici na Rotovškem trgu omogočajo izposojo periodike. Na spletnih straneh v rubriki Knjižnica s kavča čakajo zbrani elektronski viri. Na omrežjih Facebook, Instagram in Youtube pa za člane vsak dan pripravljajo prijazna in zanimiva presenečenja. "Če bi bili časi normalni, bi v teh dneh v enotah Mariborske knjižnice vršalo od dogajanja, ki bi ga posvetili praznovanju. Tako pa knjižnica ostaja s svojimi uporabniki, kjer in kakor more. In veselimo se časa, ko si bomo lahko spet stisnili roke in povabili obiskovalce, da ostanejo v prostorih knjižnice, kolikor dolgo jim srce poželi," je še sporočila Turjakova.
Nagrade najboljšim
Kar 18 slovenskih splošnih knjižnic je prijavilo svoje inovativne projekte, med katerimi bo strokovni odbor Združenja splošnih knjižnic izbral najbolj prepričljive. Lani je slavila Mariborska knjižnica z nagrado za Hokejsko bralno postavo in tudi letos je kandidirala z dvema projektoma (Športajmo in berimo).
