V igri za naziv EPK 2025 je tudi Kranj, ki kandidira skupaj z gorenjsko regijo, ki jo opredeljujejo porečje Save, Alpe in mesta okoli Kranja kot regijskega središča. Kot so prepričani v delovni skupini za kandidaturo, je Gorenjska najbolj slikovita slovenska regija, ki obsega območja kulturnega življenja z izjemnim potencialom v kulturnem turizmu. "Naša kandidatura je predvsem vsebinska. Razumemo jo kot odlično priložnost za regeneracijo mest in povezovanje kulturne sfere v njej. Vsi akterji se zavedajo, da samo povezana regija lahko pomaga opolnomočiti kulturni sektor in privabiti nove moči iz kulturnih in kreativnih industrij v gorenjska mesta in na podeželje ter s tem poskrbeti za trajnostni kulturni razvoj, ki mu želimo slediti. Prav zato se naša kandidatura osredotoča predvsem na vzpostavitev novih modelov kulturnega upravljanja, naraščajočo vlogo kulture v javnih politikah ter revitalizacijo degradiranih prostorov, ki jim bodo dodatno dimenzijo dajali aktivno sodelovanje in prispevanje skupnosti, mednarodno povezovanje in vzpostavljanje novih partnerstev, ki jih trenutno v regiji primanjkuje," o razlogih za kandidaturo pove Selman Čorović, vodja delovne skupine EPK Kranj 2015.
Že sama priprava kandidature je, kot trdijo pripravljavci v Kranju, prinesla spremembo v razmišljanju prebivalcev in odločevalcev mesta in regije ter jih spodbudila k povezovanju z zavedanjem, da bo le trajnostni kulturni in urbani razvoj prinesel dolgoročne učinke za skupnost in gospodarstvo mesta in regije, boljše pogoje za bivanje in posledično izboljšano podobo regije v očeh prebivalcev ter njeno prepoznavnost v mednarodnem merilu. K temu nameravajo stremeti tudi, če Kranj ne postane EPK, saj priprava prijavne knjige sovpada z novim regionalnim razvojnim programom, pa tudi z novima programom kulture in strategijo turizma mesta ter z novelacijo trajnostne urbane strategije te občine.
Ne gradnja, ampak revitalizacija
O ustrezni infrastrukturi Selman Čorović pove, da je eno od bistvenih izhodišč pri pripravi bilo, da dajo vsebini prednost pred formo. Zato ne nameravajo graditi novih stavb, temveč bodo obnovili in revitalizirali trenutno zapuščene in degradirane stavbe v mestu, pri katerih obnova in adaptacija v kulturne namene ne bosta zahtevali velikih investicij. Prepričani so, da Kranj ima potencial, da lahko odgovori vsem izzivom glede kapacitet. Poleg tega mesto kandidira skupaj z Gorenjsko, na območju katere že obstajajo določeni potencialno zanimivi objekti, ki jih nameravajo vključiti v izvedbo programa. Mesto in regija načrtujeta tudi uporabo lastnih sredstev za sofinanciranje projekta EPK. Ta znesek, kot izpostavljajo v Kranju, bo predmet posebne proračunske postavke ter posebne medobčinske pogodbe in bo neodvisen od siceršnjih letnih proračunov za kulturo vključenih občin. Občina Kranj naj bi predvidoma za ta namen namenila osem milijonov evrov.
O strategiji, ki vključuje tudi odpiranje drugim evropskim državam, hkrati pa povezovanje meščanov s kulturnimi predstavniki v mestu, Čorović pravi, da vse skupaj peljejo skozi idejni koncept trajnostnega sonaravnega razvoja in shemo trajnostne kulture. "Tako smo oblikovali kulturne programe, ki nagovarjajo kompleksne teme, kot so družbena in podnebna pravičnost, prenova prehranske politike, prenova odnosov med generacijami in spoli, skoznjo pa so naslovljene tudi druge evropske teme, kot so integracija, raznolikost in družbena kohezija. Vse to so izzivi, sedanji in prihodnji, s katerimi se srečuje tudi Evropa. Pri tem skušamo slediti Agendi EU za kulturo, ki v središče postavlja pet prioritet, ki smo jih tudi vključili v našo strategijo za pridobitev naziva EPK. Mednarodno javnost nameravamo na programe EPK opozoriti že v letih pred nazivom, in sicer z različnimi regionalnimi in nacionalnimi kulturnimi, turističnimi in športnimi partnerstvi, s široko zasnovanimi digitalnimi kampanjami, vezanimi na sporočila, ki jih želimo širiti, z mednarodnimi partnerstvi predvsem iz držav v naši neposredni bližini, s skupinami Gorenjcev, ki živijo v tujini, in s pomočjo projektov, ki bodo izvedeni v času predsedovanja Slovenije Svetu EU leta 2021. Poleg tega smo že vzpostavili strateška partnerstva z mesti, ki so in še bodo nosila naziv EPK do leta 2025. Pri povezovanju z drugimi državami pa se osredotočamo predvsem na partnerstva v alpskem prostoru, prostoru nekdanje Jugoslavije in Balkana ter v Vzhodni Evropi. Meščane Kranja smo vključili že v samo pripravo kandidature za naziv EPK. Tako smo pripravili serijo srečanj z več kot 250 predstavniki organizacij in skupnosti prebivalcev in ustvarjalcev, skozi katera smo širili idejo o kulturnem razvoju in participativnih mehanizmih. Skozi različne komunikacijske akcije smo nagovarjali tudi tiste, ki jih kultura, urbanizem in okolje (še) ne zanimajo, in sicer tako, da smo kulturne dogodke pripeljali v njihovo bivalno okolje. Konec letošnje zime, ko bodo znani rezultati prvega kroga izbora, nameravamo objaviti še odprt poziv za vsebine."
Zavest o pomenu Save
Kar po njegovem kandidaturo Kranja z Gorenjsko dela posebno, je pristop "od-spodaj-navzgor", saj so ključni del njihove kandidature programi, ki so ali jih še bodo posredno ali neposredno identificirale in predlagale skupnosti. Tudi samo prijavno knjigo je napisala skupina ljudi, ki aktivno soustvarja kranjsko in gorenjsko kulturno sceno in ki kulturni in urbani razvoj mesta živi in vanj verjame. "Vsebinsko smo program oblikovali okoli zavedanja o pomenu Save za oblikovanje naravnih, družbenih, industrijskih in kulturnih prostorov. Vanj vključujemo kulturni sektor pa tudi turistične, okoljske in gospodarske akterje z namenom nadgradnje obstoječih in prototipiranja novih vsebin. Poleg tega Kranj okoliških mest ne namerava vključiti v svoj umetniški program le z njihovimi obstoječimi dejavnostmi, temveč predvideva, da se kulturna središča v mestih in na podeželju povezujejo in skupaj razvijajo programe, s čimer bomo dosegli optimizacijo distribucije in promocije kulturnih vsebin v regiji in širše."
Eden od prioritetnih ciljev kandidature, kot izpostavlja vodja programske skupine, je tudi ustvarjanje odprtega prostora za delovanje in ustvarjanje nevidnih skupin, med katere uvrščajo poleg gibalno in senzorično oviranih oseb tudi družbeno obolele, starejše, revnejše in druge, ki jih družba odriva na rob. Posebno pozornost namenjajo tudi skrbi za biodiverziteto živalskih in rastlinskih vrst. Kranj in Gorenjska želita z nazivom EPK 2025 postati tudi evropska glasnika in zagovornika multikulturnosti, integracije in demografskih sprememb - družbenih pojavov, s katerimi se sooča celotna evropska družba.
Za ločene postavke
Glede na to, da je EPK 2025 državni projekt, tudi v Kranju od države pričakujejo, da projektu nameni več denarja oziroma da denar razdeli, kot to od prijaviteljev zahtevajo razpisni pogoji - torej ločene postavke za program, investicije in organizacijo projekta. "Tako pa je država projektu namenila 10 milijonov le za podporo posamičnim razvojnim in infrastrukturnim projektom, na sam program pa je pozabila. Za primer: za EPK 2012 je država Mariboru samo za program namenila 15 milijonov evrov. Konkretno smo od države na ločenih postavkah pričakovali več kot 10 milijonov evrov za program in več kot 10 milijonov evrov za investicije," pisni poziv vladi, da je načrtovanih 10 milijonov evrov za ta projekt premalo, obrazloži Selman Čorović.