Evropska prestolnica kulture Reka 2020: Žalostno, ampak vseeno še ni konec

Petra Vidali Petra Vidali
20.04.2020 15:26

Večino zaposlenih so morali odpustiti, nova infrastruktura pa še nastaja

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tako je bilo na Reki 1. februarja letos.
Antonio Bat/EPA

Odprtje evropske prestolnice kulture na Reki 1. februarja letos je dvignilo več prahu, kot ga po navadi dvignejo takšni dogodki. Trideset tisoč ljudi, ki prepeva Bella ciao, ni mogoče ignorirati. Zaradi ene pesmi (no, pa tudi zaradi drugega protifašističnega-delavsko- punkerskega umetniškega programa) se je še dolgo prepirala in delila cela država. Potem pa, ko so bili prestolnica dober mesec in ravno startali z večino programskih sklopov, je startala tudi pandemija.
"Čeprav je v teh negotovih okoliščinah zelo težko biti entuziastičen, se nismo vdali, borili se bomo. Pripravljeni smo delati še naprej," je za Slovensko tiskovno agencijo povedala direktorica EPK Reka 2020 Emina Višnić. Povedala pa je tudi, da je morala podpisati odpoved za 54 od 70 zaposlenih v podjetju Reka 2020 in da je bila to ena najtežjih odločitev v karieri vodenja različnih kulturnih ustanov in projektov.
Pripravili so predlog upravljanja s projektom v kriznih pogojih, ki so ga prejšnji četrtek poslali ključnim finančnim partnerjem, hrvaškemu ministrstvu za kulturo in primorsko-goranski županiji. Časovnica bo odvisna predvsem od razvoja stanja epidemije in ustreznih pogojev ter skrčenih finančnih zmožnosti. Celotni projekt je ocenjen na 70 milijonov evrov. Ob tem je 26 milijonov evrov odmerjenih za operativni del projekta, drugo pa za infrastrukturne objekte, ki bodo ostali Rečanom kot zapuščina EPK Reka 2020. Polovico denarja za infrastrukturne posege je zagotovila Evropska unija, polovico pa mesto Reka.
Dobra novica je, da infrastrukturni projekti niso ustavljeni, je povedala Emina Višnić. Gradi se kulturna in umetniška soseska na območju nekdanje tovarne Rikarda Benčića. Del muzeja sodobne umetnosti so že odprli, v tem starem industrijskem kompleksu gradijo tudi mestni muzej, ki bo v nekdanji tovarni sladkorja. Dela so nadaljevali tudi na otroški hiši, ki bo popolnoma prilagojena potrebam otrok 21. stoletja. Kot je načrtovano, bodo prihodnje leto odprli tudi mestno knjižnico. Tudi Titovo ladjo Galeb prenavljajo, vendar odprtja več ne načrtujejo za letos, temveč za naslednje leto. Zdi se, da ta zamik sicer ni povezan s pandemijo.
Seveda preigravajo tudi scenarije za izvajanje programa. "V muzejih in galerijah je na varni razdalji med obiskovalci mogoče organizirati individualne ali skupinske obiske. Upoštevanje socialne distance bi lahko zagotovili tudi med ogledom gledaliških predstav in koncertov, ne da bi zapolnili vse sedeže v dvorani."
V tem popolnem spletnem panoptikumu je res osvežujoče slišati, da ne načrtujejo, da bi večino programa prestavili v virtualni svet in ga ponudili uporabnikom spleta. "Vprašljivo je, koliko časa si ljudje še želijo preživeti ob zaslonih, prej ali slej bodo začeli hoditi ven. Želimo ponuditi odgovor, kako v drugi obliki, ob vseh epidemioloških ukrepih, omogočati udeležbo v umetniških in kulturnih vsebinah, v fizičnem in resničnem prostoru," pravi Emina Višnjić.
Seveda pa razmišljajo tudi o možnosti, da bi nekatere programe izvajali naslednje leto, tudi po januarju, ko bo uradno konec projekta EPK Reka 2020.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta