Ko pomislimo na filme Ridleyja Scotta, se nam pred očmi začne vrteti seznam njegovih mojstrovin: Osmi potnik (1979), Iztrebljevalec (1982), Thelma in Louise (1991), Gladiator (2000), Sestreljeni črni jastreb (2001), Prometej (2012), Marsovec (2015) in tako naprej. A v tem seznamu se skriva nenavaden paradoks. Čeprav je ime Ridleyja Scotta neločljivo povezano s temi filmi, ni niti enega izmed njih skoval sam. Pravzaprav v njegovi 44-letni karieri komajda najdemo kakšen scenaristični angažma, saj je venomer izključno adaptiral zgodbe, ki so jih napisali drugi, velikokrat zamolčani scenaristi in avtorji.
Scenarij sta napisala Matt Damon in Ben Affleck, ki sta že dobila oskarja za scenaristično delo, in sicer za film Dobri Will Hunting
No, pri Scottovem novem filmu Poslednji dvoboj (The Last Duel) se ni bati, da bi avtorja zgodbe ostala anonimna. Film sta namreč spisala Matt Damon in Ben Affleck ter tako prvič po 24 letih združila svoj scenaristični potencial. In tu je še en paradoks: tudi Damon in Affleck sta tekom svojih dolgih igralskih karier redko poprijela za scenaristično pero, a oskarja nista dobila za kakšnega izmed svojih mnogih igralskih dosežkov, temveč prav za scenarij, in sicer za film Dobri Will Hunting (Good Will Hunting, 1997).
Omenjena trojica je pri Poslednjem dvoboju vsekakor dosegla fantastičen rezultat. Gre namreč za nekakšno sodobno različico Kurosavovega Rašomona (1950), v kateri eno pripoved vidimo skozi oči več različnih protagonistov. Film najprej spremlja usodo francoskega viteza Jeana de Carrougesa (Matt Damon), ki se zaradi domnevnega posilstva svoje žene (Jodie Comer) znajde v sporu z oprodo Pierrom d'Alençonom (Adam Driver). A ker imajo vsake oči svojega malarja, nam film njegovo plat pripovedi obrne na glavo, vse dokler se na koncu ne dokopljemo do krute resnice.
Film izpelje svoj načrt na vrhunskem nivoju, najprej zaradi izvrstno napisanega scenarija, ki nam prav za konec prihrani perspektivo ženske protagonistke in tako poskrbi za nepričakovan obrat. Vsa igralska zasedba je sijajna, vloge pa so kljub grobosti in resnosti srednjeveškega časa prežete z ironijo, tako da film marsikdaj postreže tudi z dozo potlačenega humorja. Prebrisana poteza je predvsem ta, da ne gre zgolj za zgodovinsko dramo, temveč za film, ki obenem nosi jasno družbenokritično sporočilo s tem, ko opozori na ves napredek, ki so ga razvite družbe v zadnjih stoletjih storile na področju enakopravnosti med spoloma. Pri tem je treba omeniti še to, da sta Damon in Affleck v želji po popolni emancipaciji šla celo tako daleč, da sta dala ženski del pripovedi dejansko napisati scenaristki, oskarjevski nominiranki Nicole Holofcener.
Ne nazadnje pa je treba odkrito pohvaliti tudi Scottovo režijo, saj Scott pri 83 letih ne kaže nikakršnih znakov pešanja moči. Še več, britanski genij filmske režije ima letos s prihajajočim filmom Hiša Gucci v ognju še en močan adut za sezono nagrad. Še toliko bolj pa je pri njem impresivno to neumorno skakanje med tako raznovrstnimi žanri, kakršna sta znanstvenofantastični in zgodovinski film. Prav obvladovanje tako nasprotnih žanrov je pravzaprav največji dokaz njegovega mojstrstva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
