Dostop do kvalitetnih filmov v šolah je v veliki meri odvisen od sistemskih rešitev, angažiranosti občin in ponudb lokalnih kinodvoran za umetniške filme, če seveda mesto takšne dvorane sploh ima. Mariborska občina obljublja nakup diaprojektorja in dvorano v okviru Centra Rotovž. Do takrat imajo učitelji na osnovnih šolah in profesorji na srednjih šolah v Mariboru možnost, da šole ali starši plačajo avtorske pravice za ogled filma distributerjem. Ali pa se poslužujejo piratskih ogledov.
"Seveda jih predvajamo, uporabljamo, a gre za isto prakso kot doma, ko snameš film s spleta in ga pogledaš"
Kaj se že počne na področju filmske vzgoje v Sloveniji?
Učitelji in profesorji v Sloveniji imajo na voljo kinematografe v Art kino mreži Slovenije (AKMS), ki skrbi za razvoj filmske kulture, ogled filma pa pospremijo tudi z drugimi dejavnostmi, kot so delavnice in vodeni pogovor. Program je plačljiv. Med najbolj aktivnimi kini so Kinodvor, Kosovelov dom Sežana, Mestni kino Domžale, Mestni kino Ptuj, Kino Metropol Celje, Linhartova dvorana Radovljica. Strokovnim delavcem je do avgusta letos namenjena tudi Šola filma, ki omogoča ogled nekaj filmov, vendar je, kot je dejala Petra Gajžler, vodja Filmske osnovne šole, nabor preskop, filmi pa so večinoma starejše produkcije. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) neposredno ne sofinancira dostopnosti filmske vzgoje v šolah, v sodelovanju z ministrstvom za kulturo (MK) in kulturnimi ustanovami s področja filma pa spodbuja izvajanje filmske vzgoje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. MK in Slovenski filmski center (SFC) skrbita za sofinanciranje distributerjev in mreži filmskih ustanov.
K sofinanciranju dostopnosti art filmov v šolah in filmski vzgoji prispevajo tudi lokalne skupnosti, prav tako pa lahko filmske ustanove sredstva pridobijo v okviru različnih razpisov Evropske unije. Ministrstvo za kulturo je leta 2016 na razpisu izbralo tri nacionalne projekte, ki so prispevali k razvoju filmske kulture pri nas: Filmska osnova šola, Art kino mreža Slovenije, Razumevanje filma, Slovenska kinoteka in Filmski vlak, Center za mladinsko kulturo Kočevje. Projekti se z letošnjim letom zaključujejo, za izvajanje pa je bilo namenjenih 500.000 evrov. MK je med drugim tudi napovedalo, da bodo še v marcu objavili razpis za spodbujanje novih možnosti za razširjanje kakovostnih avdiovizualnih in kinematografskih projektov. V Strategiji Slovenskega filmskega centra za obdobje 2020-2024 je zapisano, da si bodo prizadevali omogočati kakovost organizacijske in tehnične izvedbe filmskih festivalov, spodbujati regionalno širitev in razvoj filmske kulture v Sloveniji, zagotavljati raznolikost in dostopnost filmskih programov ter podpirati razvoj občinstev. Sodelujejo pa že z Bazo slovenskih filmov, ki ponuja raznolike spletne filmske dogodke tudi za mlajše občinstvo, pojasni Mojca Planšak s SFC-ja.
Ptuj investira v drugo kinodvorano, Maribor pa še vedno brez
Drugo največje slovensko mesto nima infrastrukture, torej mestnega kina, v katerem bi se lahko umetniški filmi predvajali. Maribor si tega ne bi smel dovoliti, razmišlja Rene Puhar, predsednik Društva za razvoj filmske kulture. Mestni kino Ptuj za primerjavo investira že v drugo kinodvorano, Ljubljana pa po uspešni zgodbi s Kinodvorom napoveduje nova mestna kina v podhodu Ajdovščina.
V Mariboru si za razvoj filmske kulture prizadeva tudi Konzorcij nevladnih organizacij, ki od novembra 2019 do januarja 2022 izvaja projekt Film v Mariboru: Strateški razvoj filmskih festivalov, vzgoje, produkcije in kina v Mariboru. Konzorcij sestavljajo Pekarna Magdalenske mreže, Društvo za razvoj filmske kulture - DRFK, Film Factory Maribor, Zavod Mars Maribor in društvo Mitra. Konzorcij sicer po besedah Hane Repše iz Zavoda Mars dela na treh glavnih točkah: prikazovanju, produkciji in izobraževanju. Četrti in osrednji pomen pa se navezuje na sodelovanje z občino glede prihodnosti filma v Mariboru. Ena izmed rešitev, ki jo občina omenja v zvezi z mankom prostora, je gradnja dvorane v okviru Centru Rotovž, vendar pa se ob tem zastavlja vprašanje, ali bo res šlo za optimalno dvorano, ki bo zadostila potrebam mesta. Repšetova upa, da bodo koraki občine na koncu vendarle vodili do pravega mestnega kina. "Ko bo mesto dobilo pravo mestno dvorano s kakovostnim filmom in filmsko vzgojo, bodo tudi šole lažje ali pa bolj množično deležne projekcij.
Trenutno je to prepuščeno posameznim učiteljem. Večinoma tako raje izberejo komercialne kinodvorane in to, kar imajo slednje na voljo, nekaj se jih dogovori za najem prostora in izbere filme preko Kinobalonovega kataloga. Tisti najbolj angažirani pa nas kontaktirajo in skupaj poiščemo rešitve, kako priti do filma, kje ga prikazati in kakšen bo program ob filmu," razlaga Repšetova. Alternativno možnost za predvajanje filmov predstavlja lutkovno gledališče, ampak sogovornica pri tem poudari, da to ne more biti stalna rešitev, saj je prvotno namenjeno lutkam.
Če učenci obiščejo kinodvorane, se da strošek še nekako upravičiti, če pa bi si film ogledali na šoli ali pa (v času izobraževanja na daljavo) v spletnih učilnicah, je to precej težje. Strokovni delavci opozarjajo, da bi država lahko šolam omogočila prost dostop do kvalitetnih, mladinskih filmov na podoben način, kot so na razpolago knjige v knjižnicah. Filmi bi se namreč lahko pogosteje uporabljali v izobraževalne namene, kar bi imelo mnogo pozitivnih učinkov. O posledicah, ki jih manko kina pušča na Mariborčanih, govori tudi podatek, da je v program Šole filma za učitelje vključenih najmanj mariborskih.
Beranič predlaga uvedbo digitalne filmoteke za šole, ki bi obsegala nabor filmov, razvrščenih po starostnih skupinah, distributerji pa bi vanjo prispevali filme po prijaznih cenah ali pa bi plačali letno članarino, ki bi jim omogočala izposojnino določenega števila naslovov. Petra Gajžler pa meni, da bi Slovenija morala prevzeti kak dober primer iz tujine in sistemsko rešiti težavo. V Veliki Britaniji na primer ministrstvo za šolstvo plača pavšal, da lahko šole brezplačno dostopajo do neke količine filmov, ki jih lahko uporabljajo v izobraževalne namene preko spleta. "Ubrati je treba neki zdrav pristop: torej da se učence navaja na obiske kinematografov, hkrati pa se zagotovi neka baza filmov, ki se lahko brezplačno uporablja v izobraževalne namene," je prepričana Gajžlerjeva.
Filmska vzgoja v Ljubljani
Kinodvor v Ljubljani za šolarje izvaja program Kinobalon. Vodja programa Živa Jurančič pove, da filmsko projekcijo pospremijo tudi z dodatno vsebino. V času, ko kina niso odprta, so svoje dejavnosti prenesli na splet v obliki platforme, ki se vzpostavi interno med kinom in šolo. "Mi naložimo film, do katerega ima distributer pravice, šoli pošljemo povezavo in tako si ga lahko ogledajo ali pri pouku v učilnicah ali pa doma," razlaga in doda, da Mestna občina Ljubljana strateško podpira filmsko vzgojo otrok tako, da izvajajo programe za določene generacije otrok, občina pa otrokom pokrije vstopnice. Nekatere občine pa subvencionirajo prevoz do kina.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
