"To ponovno združenje z našimi gledalci je ključnega pomena. Veliko smo se pogovarjali o krogu, simbolu, ki je bil v tem času nepopoln, in čakali smo na današnji dan, da ga z gledalci sklenete," je tik pred sinočnjo premiero Carmine Burane, ki je bila na ogled tudi v neposrednem televizijskem prenosu na TV Slovenija, povedal Edward Clug, koreograf in umetniški direktor Baleta SNG Maribor. "Neverjetna nedelja, ker nas je združila z gledalci ne le v televizijskem prenosu, kar je bilo že načrtovano, ampak tudi z gledalci v dvorani. To je zelo srečno naključje, ki bi ga lahko pripisali Fortuni, uvodu v Carmino Burano. Vsak od nastopajočih, okoli 130 jih je, si zasluži ta trenutek," je še dejal Clug o projektu, katerega premiero so načrtovali že za lanski november.
"Jedro je Simon Krečič, ki vse izpelje fantastično. Umetnikom daje dodaten naboj in sprosti se neverjetna energija"
Želel je biti diskreten, ko se je lotil koreografije Carmine Burane. "To je že stereotip. Moj sin mi je na generalki rekel, 'poznam ta komad, ga imam v igrici'. Ampak tako je. Ko je gledal Peera Gynta in prizor s troli, je bila enaka opazka. Carmina Burana je ena najbolj popularnih glasbenih stvaritev 20. stoletja in zelo dolgo sem se upiral ideji, da bi delal predstavo. Prepričali so me v Kanadi, v baletu v Montrealu, kjer sem postavljal Stabat Mater. Imel sem težave z Orffom in glasbo, ki je sama po sebi kompletna. Več sem delal na tem, kako bi se izognil dvojnosti v pripovedi in da bi povedal točno tisto, kar bi gledalec ali poslušalec pričakoval. Nisem se želel izogniti sporočilu in doživetju te glasbe. Ujeli smo prijeten dialog, manj predvidljiv. Postopoma se je vzpostavil sistem, pustili pa smo prostor za interpretacije. Zelo previdno sem moral zgraditi predstavo in prilagoditi svoj koreografski značaj zaradi glasbe. Skozi to izkušnjo sem pridobil druge možnosti. Izumil sem nove koreografske možnosti, kar je tudi noviteta v mojem opusu, in danes sem hvaležen za to interpretacijo," je dejal Edward Clug.
Scenografija je delo Marka Japlja, kostumi pa Lea Kulaša in predstavljajo tudi lok pripovedi v predstavi. Plesalci se postopoma slačijo, koreografsko, in se oblačijo, pa tudi kostume si menjavajo med sabo. Scenski element je krog, ki lebdi nad dogajanjem ter ga spremlja iz različnih kotov in pozicij. Neposredno je to Clug povezal s kolesom sreče, ki je tudi jedro Carmine Burane. Gledamo 30 plesalcev, ki tudi začnejo v krogu. "Predstavljal sem si, da se ljudje gledajo med sabo, in to v središču kroga, kjer se nabira posebna energija, privlačnost. Predstavljam si zunanjo silo, ki nas vodi skozi življenje in nas potisne v notranjo, poželenje, ki prebudi močna, drugačna čustva. Pogovarjamo se o erotiki, naravni sili, zatrti skozi generacije. Vso to izmenjavo znanj in notranjih sil potiska masa plesalcev, vsake toliko pa se izlušči par. Temu sledimo narativno. Paru uspe ujeti novo orbito, preden spet vse vsrkajo masa, vesolje, življenje kot takšno. V prizorih je veliko simbolike, to je ritual privlačnosti, ki nas potisne v ta globoka čustva. Prepričan sem, da ima vsak gledalec veliko prostora, da svojo podobo zaključi, kakor bo želel in čutil," je še povedal koreograf.
Plešejo člani baletnega ansambla SNG Maribor, ob Simfoničnem orkestru in Zboru Opere SNG Maribor nastopajo še solisti - sopranistka Petya Ivanova, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
