Melita Forstnerič Hajnšek
Po premieri geolokacijske zvočne razstave Philomela prejšnji teden se v Mariboru v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem in Kulturno četrtjo Minoriti obeta nova premiera pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec. Iz francoskih salonov je glasbeno-plesni projekt, ki bo v Minoritski cerkvi predstavljen 2. decembra. Nastopili bodo Aco Biščević, tenorist in pianist, Alberto Pagani, plesalec, in projektni zbor v sestavi: Ana Kodelja, Matika Ravnik, Klara Ravnik, Kaja Tomšič, Nataša Kocjančič, Saša Poljanec.
Umetniško-družabni dogodki v salonih
"Danes smo vajeni poslušati glasbo le še v koncertnih dvoranah, a veliko glasbe je nastajalo za izvajanje v drugačnih okoljih, pravi Karmina Šilec, avtorica projekta Iz francoskih salonov. "Kaj bi pričakovali ob obisku družabnega salona v Parizu v začetku 20. stoletja? Veliko umetnosti tako intimno blizu, da bi slišali dih pevca in vonjali znoj plesalca. Slikarji, plesalci, meceni, aristokrati, pevci, literati in drugi so se srečevali v intimnih prostorih premožnih gostiteljev. Tam so peli in plesali, jedli in razpravljali, se ljubili in opijali, ustvarjali in prerekali. Vsakdo je lahko zapel, zaigral na inštrument, recitiral ali zaplesal. Saloni so bili kraj, kjer so obiskovalci z umetnostjo polnili duha, v pogovorih ostrili um in uživali ob vinu. Misli, besede, glasba, gib, podobe so bili povezani v umetniško-družabni dogodek."
Glasbeno-plesni projekt z glasbo francoskih skladateljev prinaša izkušnjo takega intimnega druženja. Avtorji glasbe so Mel Bonis, Erik Satie, Jean-Baptiste Wekerlin, Gabriel Fauré, Cécile Chaminade, Reynaldo Hahn, Claude Debussy, Mátyás Gyorgy Seibe, Benjamin Godard, Reinhold Glière, Georges Aperghis, Jean-Philippe Rameau.
Saloni so imeli v zgodnji moderni revolucionarni Franciji pomembno vlogo v kulturnem in intelektualnem razvoju države. Bili so kulturna središča višjega meščanstva in aristokracije, odgovorne za širjenje lepih manir in družabnosti. A ne le teh, saloni so širili tudi ideje, saj so postali središče intelektualnih pogovorov, pa tudi debatni oder za družbena vprašanja. Gostili so številne intelektualce, zlasti literate. V nasprotju z drugimi ustanovami zgodnjega novega veka so imele ženske v salonih pomembno in vidno vlogo. Vsaka "salonniere" je imela drugačno vlogo v teh salonih. Nekatere so bile dejavno vključene v pogovore in razprave, druge pa so tkale povezave in širile razsvetljenske ideje.
Mednarodno priznana solista
Aco Bišćević je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz glasbene pedagogike, na salzburškem Mozarteumu je magistriral iz petja in čembala. Kot operni in koncertni pevec je dejaven po vsej Evropi z dirigenti, kot so Michael Hofstetter, Theodor Guschlbauer, Jordi Savall, Federico Maria Sardelli, kot član zbora pa tudi s Claudiom Abbadom, Riccardom Mutijem, Nikolausom Harnoncourtom. V opernih hišah in na festivalih je debitiral v milanski Scali, Komični operi v Berlinu, Prinzregententheatru v Münchnu, Innsbrucku, Ljubljani, na Salzburških letnih igrah, Trame Sonore Mantua, Styriarte v Gradcu, v Versaillesu, SNG Opera in balet Ljubljana, na Kraljevem kolidžu v Londonu ... Posveča se tudi historični izvajalski praksi, poje in se spremlja na klavirju.
Alberto Pagani je italijanski sodobni plesalec. Po zaključku študija na plesni akademiji za sodobni ples SEAD - Salzburg Experimental Academy of Dance je nastopal v več produkcijah slavnostnih iger v Salzburgu in nastopil ob Cecilii Bartoli, Tobiasu Morettiju, Petru Lohmeyerju idr. Sodeloval je v produkcijah režiserjev Roberta Carsena, Roberta Wilsona, Shirin Neshat. Sodeloval je tudi s koreografi, med njimi s Hillel Kogan, Paulom Blackmanom, Christine Gouzelis in Michikazu Matsune.
