Glazerjeve nagrade: Še vedno v večini odločajo politiki

Glazerjeve nagrade so priznanja Mestne občine Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke zadnjih treh let na področju kulture. Vsako leto se lahko podelijo Glazerjeva nagrada za življenjsko delo ter tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju. V Mestni občini Maribor podeljujejo te nagrade od 1987. leta, odtlej smo dobili celo stotnijo dobitnikov - spoštovanja vredno množico ustvarjalcev, ki pričajo o velikem kulturnem bogastvu mesta.

Letošnja podelitev Glazerjevih nagrad je bila zaznamovana s korono, namesto 21. marca je bila podelitev v omejenem obsegu 5. oktobra v Pokrajinskem muzeju Maribor. Spomnimo - letošnji Glazerjevi nagrajenci so bili: za življenjsko delo lutkarja, zakonca Breda in Tine Varl, Glazerjeve listine za dosežke v kulturi v zadnjih letih pa so prejeli fotograf Miran Mišo Hochstätter, filmski režiser Matjaž Ivanišin ter literarni urednik in založnik Orlando Uršič.

Letos je potekel mandat dosedanjim članom odbora za podelitev Glazerjevih nagrad in predsednici Zdenki Križanič. Novi predsednik je dr. Miran Štuhec, literarni zgodovinar, literarni teoretik in univerzitetni učitelj. Doktoriral je na zagrebški filozofski fakulteti. Je redni profesor za književnost na oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Mariboru. Članstvo odbora za podelitev Glazerjevih nagrad je delno spremenjeno: Irena Gajser, Branislav Rajić, Janez Ujčič, Mateja Dover Emeršič, Jelka Vrečko, dr. Karmen Teržan Kopecky, Jure Žnidarič in Klemen Brvar.

Od začetka nagrade so bili predsedniki ugledni Mariborčani s strokovnim ali umetniškim pedigrejem. Po vmesnem obdobju, ko ni bilo tako, je vnovič na vrhu univerzitetnik najvišjega ranga. Po vsaki podelitvi Glazerjevih nagrad in listin se postavlja cela vrsta vprašanj, pa ne le o nagrajencih in njihovi izbiri, kar je samoumevna folklora. Ob izteku mandatov se postavlja vprašanje o principu imenovanja članov tega telesa. Ali je izključno političen? Kdo predlaga člane strokovnih komisij in po kakšnih kriterijih? Je vodilo profesionalnost? Ali ni dosedanja delitev nagrajevanih umetniških disciplin preživela in bi bilo nujno dodati nova umetniška polja?

Pred štirimi leti je nekdanji predsednik odbora za Glazerjeve nagrade Franci Pivec, tudi vodja skupine, ki je zasnovala zadnji mestni kulturni program, opozoril na probleme upravljanja Glazerjevih nagrad. Temelji na odloku, o katerega spremembi so pred leti že razmišljali. Kot je dejal Pivec, so se zavzemali za večjo avtonomnost odbora do politike. "Morali bi okrepiti aktivno vlogo odbora namesto čakanja, da na razpis pride, kar pač pride. Zato je treba zagotoviti sestavo, ki je bolj vključena v kulturno dogajanje mesta, to mora biti prvi pogoj za članstvo v odboru, strankarska pripadnost pa je drugotnega pomena. Z drugo spremembo se je treba, sledeč Prešernovim nagradam, povsem osredotočiti na umetnike. Zdaj so Glazerjeve nagrade odprte za vse, ki so tako ali drugače povezani s kulturo, to zmanjšuje občutljivost za nova dogajanja v umetnostih in odvrača pozornost od mlajših ustvarjalcev z izjemnimi dosežki, pri katerih ni treba čakati, da se postarajo," je menil Pivec. Očitno pa ni nikoli pravi trenutek za odpiranje odloka o Glazerjevih nagradah, mestni svetniki pa so že pred leti očitali umetnikom, da uživajo neutemeljen privilegij v primerjavi z drugimi področji. Zanimivo bo, kako se bosta novih izzivov lotila novi predsednik in odbor. 21. december je zadnji rok za oddajo predlogov za Glazerjeve nagrade in listine 2021.