Petra Vidali
Liza Marijina in Nataša Matjašec Rošker v predstavi Toxic sproducirata nešteto bistroumnih in dvoumnih odtenkov, podtonov, zasukov.
Premiera predstave Toxic, ki jo je po romanu in dramatizaciji Eve Mahkovic avtorsko zasnovala Nataša Matjašec Rošker, je bila na Malem odru SNG Maribor 8. marca.
V nadaljevanju preberite:
Res je tudi to, da lahko ženske izpostavljeno in slavljeno govorijo o stvareh, ki so v njihovih glavah, posledica boja za pravice žensk. Včasih je veljalo, da ženske pišejo in govorijo o sebi, ker drugega tako ne znajo oziroma ne zmorejo, danes je avtofikcija cenjen žanr, marsikatera domnevna univerzalnost pa je razkrinkana kot zgolj moška. Vseeno pa se velja spomniti, da je boj za enakopravnost žensk socialni in razredni boj, Toxic pa roman/predstava, ki na primer pravi: "Ekologija in propad Zemlje me ne skrbita tako kot mnoge moje vrstnike, ker se preveč zanimam le zase. Rekla bi, da je v tem neumnost (ozkogledost), ampak tudi ponižnost, saj ne čutim možganske ali emocionalne kapacitete, da bi se lahko suvereno ukvarjala s stvarmi, ki so toliko večje od mene." Smart, ni kaj, iskrenost je eden od novih privilegijev in pravic žensk, ampak a se niso feministke borile tudi - če že ne predvsem - za to, da velike reči ne bi bile prepuščene in dovoljene samo moškim?
In ali je Toxic zato, ker ne govori velikih reči, res kritiško trivializiran in trdovratno spregledan?
V nadaljevanju preberite:
Res je tudi to, da lahko ženske izpostavljeno in slavljeno govorijo o stvareh, ki so v njihovih glavah, posledica boja za pravice žensk. Včasih je veljalo, da ženske pišejo in govorijo o sebi, ker drugega tako ne znajo oziroma ne zmorejo, danes je avtofikcija cenjen žanr, marsikatera domnevna univerzalnost pa je razkrinkana kot zgolj moška. Vseeno pa se velja spomniti, da je boj za enakopravnost žensk socialni in razredni boj, Toxic pa roman/predstava, ki na primer pravi: "Ekologija in propad Zemlje me ne skrbita tako kot mnoge moje vrstnike, ker se preveč zanimam le zase. Rekla bi, da je v tem neumnost (ozkogledost), ampak tudi ponižnost, saj ne čutim možganske ali emocionalne kapacitete, da bi se lahko suvereno ukvarjala s stvarmi, ki so toliko večje od mene." Smart, ni kaj, iskrenost je eden od novih privilegijev in pravic žensk, ampak a se niso feministke borile tudi - če že ne predvsem - za to, da velike reči ne bi bile prepuščene in dovoljene samo moškim?
In ali je Toxic zato, ker ne govori velikih reči, res kritiško trivializiran in trdovratno spregledan?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
