Sprejeto dejstvo je, da filmi zaradi dolgotrajnih produkcijskih procesov dokaj počasi reagirajo na aktualne družbene dogodke. Prav zato se zdi, da so pomembni ameriški studii začeli šele nedavno osmišljati vzpon konservativne politike, ki smo ji bili priča v minulem desetletju. V resnici politični filmi pogosto še vedno privzemajo obliko neposredne kritike desnice, ki v ZDA največkrat prihaja s strani večinoma liberalno usmerjene filmske industrije – pomislimo na filme Adama McKaya (Mož iz ozadja), Georgea Clooneyja (Lahko noč in srečno) ali dokumentarce Michaela Moora. V zadnjem času pa so se na sceni pojavili filmi, kot sta Solsticij (Midsommar, 2019) in One so bombe (Bombshell, 2019), ki podajajo bistveno bolj niansirano sliko konservativne mentalitete in se oddaljujejo od preproste kritiške drže. V to shemo se zdaj umešča tudi serija Gospa Amerika (Mrs. America), ki jo je HBO s predvajanjem zadnjega dela zaokrožil prav ta teden.
Devetdelna serija nas postavi v 70. leta minulega stoletja, ko so si feministična gibanja močno prizadevala za ratifikacijo amandmaja k ameriški ustavi, ki bi ženskam zagotovil enake pravice kot moškim na vseh področjih družbenega delovanja. Ta liberalna gibanja so naletela na nepričakovano oviro – republikansko predstavnico Phyllis Schlafly (Cate Blanchett), ki je bila nadvse paradoksalna figura.
Po eni strani je neomajno zagovarjala tradicionalno družino, v kateri mora ženska igrati vlogo matere in gospodinje, po drugi strani pa je sama utelešala mnoge poteze, ki bi jih prej pripisali rušiteljicam patriarhalnega reda. Schlaflyjeva je denimo kot mati šestih otrok še pri 50 letih začela študirati pravo samo zato, da bi lahko bolj kompetentno zagovarjala svoja stališča v javni sferi. Serija se ponaša z visoko profilirano ustvarjalno zasedbo, pod njo se kot producenta podpisujeta režiserja Anna Boden in Ryan Fleck (sicer režiserja Stotnice Marvel), obenem pa v njej nastopa prvorazredni igralski kolektiv, ki ga ob Cate Blanchett vodijo še Rose Byrne, Sarah Paulson in Elizabeth Banks. Zlahka bi lahko rekli, da portret Phillys Schlafly sodi med najboljše vloge v že tako impresivni karieri 51-letne Blanchettove.
Obilo gradiva za ploden razmislek o temah politike, ideologije in zgodovine