Igralki Jette Ostan Vejrup Borštnikov prstan, Gejm je absolutni zmagovalec

"Uprizoritev Gejm od nas ne pričakuje niti empatije niti moralne opredelitve, ampak dosledno spoštovanje zakonov, ki določajo civilizacijske standarde. Vrhunski igralski ansambel skupaj z umetniškimi in tehničnimi sodelavci ustvari silovito gledališče, ki brani človečnost ter temeljna načela evropske civilizacije in kulture. Uprizoritev na vznemirljiv način priča o veliki tragediji migrantov, izročenih neusmiljenim postopkom državnih organov in evropskih državljanov. To je uprizoritev, ki ne govori le o Sloveniji, temveč tudi o Evropi in svetu, ter alarmantno sporoča, da je rdeča linija prekoračena." Tako je žirija 56. Festivala Borštnikovo srečanje, ki je ocenjevala predstave v izboru selektorja Roka Bozovičarja, utemeljila letošnji grand prix.

V utemeljitvi nagrade za režijo, ki jo je prejel Žiga Divjak, je zapisala: "Žiga Divjak brezkompromisno režira Gejm in vse elemente uprizoritve povezuje v vznemirljivo in pretresljivo celoto. To je njegov 'tour de force', ki združuje ustvarjalno moč in globok človeški angažma. Njegov režijski postopek je drzen in brezkompromisen. Pri delu tvega, prav tako kot liki v njegovi uprizoritvi tvegajo svoja življenja. V nobenem trenutku ni didaktičen, ne moralizira in ne želi ugajati občinstvu."

Tudi nagrado za dramaturgijo je dobila soustvarjalka predstave Gejm, Katarina Morano: "Dramaturginja uprizoritve Gejm Katarina Morano je ustvarila formalno čisto in pomensko obarvano dramaturško strukturo. Njeno osnovno načelo je repetitivnost: pričevanja se začenjajo z dokumentarnimi podatki o usodah beguncev, nadaljujejo pa se z igralskim osebnim doživljajem njihovih krutih usod. Učinek komaj znosnega trajanja in dramaturgije ponavljanja ni le v racionalnem soočanju gledalcev z dejstvi, temveč v tem, da se v duhu postdramske gledališke političnosti znajdejo v situaciji fizičnega nelagodja, kar je le neznaten del fizičnih in mentalnih izzivov, ki jih izkušajo begunci."

Nagrade za igro in mlado igro

"Vloga Andraža je ena tistih, ki zahtevajo precejšen čustveni angažma in široko paleto igralskega znanja. Vladimirja Vlaškalića ne zadovoljijo povnanjena igralska sredstva. Svojo odrsko eksistenco ves čas vodi skozi pronicljiv proces. Z osredotočanjem na nalogo določa smer introvertiranemu, vendar trdemu in odločnemu Zajčevemu liku, ki z vsakokratno prisotnostjo na odru doda novo dimenzijo celotni uprizoritvi."

"Vlogo Alice James opredeljuje neimenovana bolezen, ki v temelju zaznamuje življenje intelektualno razgledane in senzibilne ženske iz ugledne ameriške družine v devetnajstem stoletju. Maša Derganc jo mojstrsko vpne v dvoumje med igro in resničnostjo in prav v nedoločljivem pregibu med njima oblikuje identiteto ženske, ki zaradi superiornega uma v družbi ne najde svojega pravega mesta. Iz bolezni črpa vir Alicine (ne)moči in obenem manipulativni potencial, s katerim prefinjeno osmišlja njeno zaustavljeno življenje."

"Z vlogami v uprizoritvah Gejm in Sedem dni Matej Puc pokaže bravurozno igralsko tehniko, izjemno moč v emocionalni artikulaciji likov ter sposobnost variiranja različnih stilskih in žanrskih registrov igre. V uprizoritvi Gejm je ostro diferenciral nevtralni, pripovedni izraz in pretresljivo oblikoval migrantske izpovedi. V uprizoritvi Sedem dni se njegova igra giblje v razponu od prepričljivega oblikovanja dramskega konflikta v prizoru z ženo do tehnične bravuroznosti v nevrotično pospešeni izpovedi osamljenega človeka."

"V kompleksni veččasni uprizoritvi Sedem vprašanj o sreči Gašper Malnar igra z močno prezenco, igralsko polno, a ekonomično. V prizoru svojega pripovedovanja zgodbe ustvari emocionalno središče uprizoritve, ki v gledalcih pusti trajne sledi. Malnar igra impresivno, globoko, pretresljivo. V uprizoritev vnaša živ značaj, ki je distanciran od življenja, a obenem zlomljen v tegobah stvarnosti. Je sodoben igralec, ki briljira v tej večplastni vlogi."

"Sara Dirnbek svojo igro obvladuje z izjemno disciplino in predanostjo ideji uprizoritve. Njeni avtentičnost in osredotočenost na temo dajeta predstavi dodatno dimenzijo. Ekonomičnost njenega igralskega izraza podeli izpovedim še večjo moč. Biti predvsem človeško bitje na odru je igralkin neprecenljivi dar."

Glasba, svetloba, scenografija, produkcija

"Ne glede na to, ali gre za mračno, zloslutno glasbo, lajanje besnih psov ali katerikoli drug zvok, Blaž Gracar odmerjeno ustvarja zvočne pokrajine, ki pretanjeno sooblikujejo dramske situacije kot organski del gledališke uprizoritve. Zvok v uprizoritvah Gejm in Sedem dni evocira drugačnost in senzibilizira občinstvo ter drži gledalce v svojem primežu tudi po koncu uprizoritev." "Borut Bučinel v Grmačah ustvari večnivojski prostor močnih svetlobnih linij. S svetlobo mu uspe poudariti mračni značaj fizičnih in metaforičnih Grmač. Sočasno smelo vstopa v kontrapunkt z zakotnostjo Grmač, ko s svetlobo ustvari posebno grandioznost, celo glamuroznost, in tako doseže satiričen učinek. Mojstrstvo in prava magija je ustvariti tako kompleksno podobo, kar zmorejo le redki oblikovalci svetlobe." "Igor Vasiljev ni le scenograf uprizoritve Gejm, ampak avtor koncepta prostora, ki je eden najbolj značilnih elementov režiserjeve zamisli. Ozka pista za igralce, na kateri so označene državne meje prostora, iz katerega prihajajo pričevanja in ki razdvaja publiko na dva dela, ni le metafora meje, največje travme, s katero se soočajo begunci. Omogoča tudi konfrontacijo gledalcev s seboj, kar je jasen znak, da to ni samo predstava o migrantih, temveč tudi o nas in naši odgovornosti za njihovo tragedijo. S selektivnim izborom realnih predmetov, ki simbolizirajo usode posameznikov, ustvari pretresljivo instalacijo – 'zemljevid' umiranja beguncev."

In še posebna nagrada po presoji žirije: "V času, ko se gledališča soočajo s pandemijo in njenimi posledicami, sta dve povsem različni gledališči pogumno vstopili v pravi produkcijski podvig. Vodstvi in umetniški vodji Lutkovnega gledališča Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča so vzpostavili organizacijske, finančne in logistične pogoje za impresivno gledališko raziskavo Sedem vprašanj o sreči. Motivirali so umetnike, tehnično in administrativno osebje, da entuziastično in obenem odgovorno omogočijo umetniško avanturo."