Pismo županskima kandidatoma, poslano 27. novembra:
Spoštovana županska kandidata,
podpisani smo delavci v kulturi, ki prebivalcem in obiskovalcem Maribora nudimo kakovostne kulturne in kulturno-izobraževalne dogodke in programe.
V okviru naših organizacij zaposlujemo stotine redno in občasno zaposlenih, naše programe in dogodke pa obišče na tisoče obiskovalcev letno. Naša uspešnost in razvoj mesta sta odvisna tudi in predvsem od bodočega razvoja kulture in kulturnega turizma, ki sistemsko še vedno ni dovolj dobro urejen. V preteklih letih smo se srečevali z nestabilnostjo razmer in pogojev delovanja, zato upamo, da se bodo razmere izboljšale.
Kultura zajema pomemben del življenja občanov mesta, zato je prav, da se v predvolilnem času izrečete o nekaterih ključnih vprašanjih.
- Kakšen je vaš odnos do kulture in na kakšen način boste oblikovali kulturno politiko mesta?
- Kakšna je vaša vizija razvoja kulture in kulturnega turizma?
- Kakšno vlogo in naloge naj opravlja Urad za kulturo in mladino?
- Kako razumete javno službo javnih zavodov s področja kulture?
- Kako razumete vlogo in pomen profesionalnih in ljubiteljskih nevladnih organizacij ter samostojnih ustvarjalcev v kulturi?
- Ali se boste zavzemali za decentralizacijo slovenske kulture?
- Imate konkretne rešitve za slepe pege kulture, ki jih je identificiral Kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi?
Podpisniki pisma:
Kolegij direktorjev javnih zavodov s področja kulture in
Kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi
Center plesa (Marko Urbanek, Ajda Pfifer, Maja Arzenšek)
Zavod MARS Maribor (Hana Repše)
Ana Pečar, samostojna ustvarjalka
CAAP (Karolina Babič)
Salon uporabnih umetnosti (Polonca Podgoršek)
Mitra, razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga (Sanja Kuveljic Bandić)
Društvo Hiša! (Katja Beck Kos, Maja Pegan)
Lucija Smodiš, samostojna ustvarjalka
Marina Gumzi, samostojna ustvarjalka
Ustanova Fundacija Sonda (Metka Golec)
GT22 (Miha Horvat)
Monika Pocrnjić, samostojna ustvarjalka
Društvo Nagib (Petra Hazabent)
Društvo za razvoj filmske kulture (Rene Puhar, Žiga Brdnik)
Društvo Portret (Tina Rataj)
Zavod Uho-oko (Marko Ornik)
Zavod Pekarna Magdalenske mreže (Urška Breznik)
Društvo Moment (Zoran Petrovič)
Filmsko društvo Film Factory (Mojca Pernat)
Galerija Unuk (Igor Unuk)
Zavod PIP, Regionalno stičišče NVO Podravja (Bojan Golčar)
Petra Kapš, samostojna avtorica
Založba Pivec (Milena Pivec)
Kaja Kraner, samostojna avtorica
Plesna izba Maribor (Ines Uroševič)
Zavod Moja kreacija (Mojca Kasjak, samostojna avtorica)
Združenje EPEKA, so.p. (Štefan Simončič)
Ivana Unuk, kustosinja
Nataša Berk, umetnica
Tanja Cvitko, samostojna producentka
KID Alphawave (Marko Lük)
KD MC Indijanez (Ramiz Derlić)
Edita Čerče, samostojna ustvarjalka
Miha Šimon, samostojni ustvarjalec
Zavod MARŠ
Odgovore kandidatov so nam posredovali včeraj.
Odgovor Franca Kanglerja
Kakšen je vaš odnos do kulture in na kakšen način boste oblikovali kulturno politiko mesta?
"Svoj odnos do kulture v mestu Maribor sem z dejanji dokazal že pri reševanju težav Boršnikovega srečanja, aktivnem sodelovanju z Slovenskim narodnim gledališčem, Narodnim domom Maribor in drugimi deležniki v času mojih mandatov kot poslanec državnega zbora, kot državni svetnik in najbolj intenzivno v času mojega županovanja. Evropska prestolnica kulture je bil projekt, v katerega sem verjel in v katerega verjamem še danes, to je bil projekt s trajnostnimi učinki na razvoj kulturnega turizma in kulturne osveščenosti."
Kakšna je vaša vizija razvoja kulture in kulturnega turizma?
"Imam jasno vizijo in imam jasne cilje, ki jih lahko na področju razvoja kulture in kulturnega turizma v mestu in širše v regiji kreiramo samo na način, da imamo strokovne podlage, odkrito partnerstvo. Veliko je akterjev, zato so različni tudi interesi. Najprej bi se morali povezati in tesneje sodelovati kulturni delavci in institucije ter ustanove, ki so hrami razvoja kulture mesta in kulture naroda. Kot župan se bom zagotovo zavzemal za boljše, skupno sodelovanje."
Kakšno vlogo in naloge naj opravlja Urad za kulturo in mladino?
"Pomembno. Mora biti koordinator, nosilec projektnih aktivnosti in obvladovati želje, potrebe, pravice in obveznosti kulturnih vsebin v mestu. In ne samo vsebin, tudi letnega pregleda prireditev, dogodkov in tesnejšega sodelovanja z drugimi uradi, zavodi, institucijami, zadrugami, posameznimi kulturnimi ustvarjalci. Kultura je večplastna. Kultura je tudi dialog. In kultura je spoštovanje. Tudi drugače mislečih. Vsaka slika ima svojega malarja, a ne? Kultura pa ima pravico svoj pogled argumentirati in ga poskusiti postaviti na nivo, da bo razumljen za najširši krog uporabnikov."
Kako razumete javno službo javnih zavodov s področja kulture?
"Glede na to, da sem bil šest let župan Mestne občine Maribor lahko rečem, da jo poznam oziroma razumem zelo dobro. Pomembno pa je medsebojno sodelovanje in tudi to, da se drug drugega poslušamo ter nenazadnje tudi slišimo. Javni zavodi s področja kulture so javna služba, ker je to javni interes države, morebiti kdaj regije in prav gotovo zelo pomembno – mora biti to interes lokalne skupnosti. Kultura mora pronicati v vse pore vsake posamezne občanke in občana našega mesta. Kultura je večplastna – tudi skozi prizmo razumevanja javne službe javnih zavodov, ki morajo biti gonilo razvoja in morajo omogočiti pogoje razvoja ter delovanja – ne zgolj minimalnih standardov ponudbe kulture mesta, ampak veliko širše. Imam vizijo – verjamem, da jo bodo kulturniki sprejeli, saj jo bomo lahko samo skupaj udejanjili in tega se zavedamo prav vsi. Maribor si nedvomno zasluži, da se področju kulture, nameni več pozornosti."
Kako razumete vlogo in pomen profesionalnih in ljubiteljskih nevladnih organizacij ter samostojnih ustvarjalcev v kulturi?
"Profesionalne in ljubiteljske nevladne organizacije ter samostojni ustvarjalci v kulturi so nujno potrebni za sodoben razvoj kulture mesta in kulture ljudi, ki v mestu živijo. Svoboda izražanja skozi glasbo, zapis, risbo, fotografijo, besedo, pesem, ples itd., so tisto, kar Maribor potrebuje. V pozitivnih afirmacijah se lahko gradijo nove zgodbe in nova spoznanja. Osveščati se moramo med seboj in osveščen bo širši krog ljudi. Vedeti moramo, kaj ponujamo in vedeti moramo komu ponujamo – svojo kulturo izražanja. Veselim se sodelovanja z vsemi strukturami kulturnih ustvarjalcev v mestu. Želim si njihove kreativnosti, pozitivne naravnanosti, spoštovanja do sočloveka in kreiranja podobe kulture mesta v elitnem evropskem merilu."
Ali se boste zavzemali za decentralizacijo slovenske kulture?
"Da. Vedno sem se zavzemal za decentralizacijo Slovenije na različnih pomembnih strateških točkah in prav gotovo bom enako naredil na področju kulture. Zame so ključna dejanja in ne zgolj besedičenje."
Imate konkretne rešitve za slepe pege kulture, ki jih je identificiral Kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi?
"Seznanil sem se z njim in verjamem, da je veliko težav in izzivov, ki jih moramo reševati preudarno in smelo za prihodnost razvoja kulture mesta. A jasno morajo biti izražena dejstva in mora obstajati obojestranski pozitiven in predvsem kulturen dialog. Pege so izziv in nam dajejo spodbudo, da zmoremo, če želimo; da se spoštujemo, ker razumemo drugače misleče in se učimo drug od drugega biti boljša in zdrava družba, kulturno osveščena ter preudarna. Samostojni ustvarjalci v kulturi morajo imeti pogoje za ustvarjanje svoje kreativnosti, inovativnosti, se soočati s kulturnimi izzivi in izražanji kulturne besede v svojih najožjih krogih deležnikov in podpornikov. Še pomembneje pa je, da svoje izražanje podarijo tudi širši publiki. Bodisi gre za lokalne kulturne navdušence bodisi za obiskovalce in turiste našega mesta.
Vsem se iskreno zahvaljujem za postavljena vprašanja in se veselim sodelovanja z vami kot župan Mestne občine Maribor."
Odgovor Saša Arsenoviča
Kakšen je vaš odnos do kulture in na kakšen način boste oblikovali kulturno politiko mesta?
"Na Večerovem soočenju v Narodnem domu sem povedal, da se moje razumevanje kulture začne s kulturo dialoga, nadaljuje z daljnosežno vlogo vrhunske umetniške ustvarjalnosti, nato pa enakovredno vidim kreativne industrije kot pomemben vir zaposlovanja in preizkušanja sodobnih oblik dela (co-working, zadruge, mrežno delo s tujino), ohranjanje dediščine kot način oživljanja celih četrti in kulturni turizem kot pomemben vir dodane vrednosti nekega mesta.
V razvoju vsake od teh razsežnosti vidim pomembno vlogo tako javnih zavodov kot nevladnih organizacij in neodvisnih akterjev.
Kultura je ena od dejavnosti, s katerimi se mesta postavljajo na zemljevid, postajajo kreativna mesta. Prizadeval si bom za to, da bo kulturno politiko snoval in vodil pristojni urad, oblikovali pa vsi vi, zainteresirani akterji."
Kakšna je vaša vizija razvoja kulture in kulturnega turizma?
"Izkušnje mnogih evropskih mest nas učijo, da je živahno ustvarjanje domače scene tisto, ki pritegne ne le številne koprodukcije in gostovanja, ampak tudi obisk kulturnih turistov. Ne gremo se torej kulture zato, da bi nas drugi hodili gledat – ampak drugi pridejo zato, ker imamo dobro kulturo.
Najzanimivejše reči pa se dogajajo ravno skozi ta srečanja kultur. Mar ni naš najboljši koreograf romunski Mariborčan? Mar nismo pravkar dobili najboljšega možnega umetniškega direktorja gledališča, makedonskega Mariborčana?
Moja vizija kulturnega turizma kombinira najboljše od tega, kar imamo, od SNG-ga in Carmine Slovenice prek Kible in Lutkovnega gledališča do Festivala Lent, s sistematičnimi projektnimi in programskimi vlaganji v mlade, drzne ustvarjalce.
Glede kulturnega turizma sem kritičen do zapuščine Evropske prestolnice kulture: nič tako usodnega ni ostalo za njo, da bi še danes generiral obisk kulturnih turistov. Nameravamo odpreti urad, agencijo, ki bo služila vsem kot pomoč pri črpanju evropskega denarja, en oddelek pa bo skrbel za marketing celotnega mesta, kje pomembno vlogo igra tudi kulturo."
Kakšno vlogo in naloge naj opravlja Urad za kulturo in mladino?
"Ko smo se z ekipo lotevali programa za mlade, so nas mnogi opozarjali, da uradom manjka medresorskih povezav. Tudi za kulturo velja, da lahko več profitira od tesnejših povezav izobraževalnih, raziskovalnih, okoljskih in gospodarskih tem. Zato si bom v delu mestne uprave prizadeval za bolj projektni pristop. Uradu pripisujem predvsem snovanje krovnih strategij, politik v pomenu angleških policies, in zagotavljanje stabilnega financiranja področja. Zato mora najprej sam delovati stabilno in strateško – torej ne z vd-ji in z dovolj strokovnega kadra (kakor je v eni od slepih peg utemeljeno opozoril Kolegij)."
Kako razumete javno službo javnih zavodov s področja kulture?
"Maribor deli usodo večjih slovenskih mestnih občin: nekateri akterji z neodvisne scene so dosegli raven in zahtevnost, ki postaja nujno dopolnilo ali včasih celo nadomestilo javnih zavodov. V tej postopni transformaciji alternative v kvaliteten mainstream ne vidim nič slabega, nasprotno, tako se zagotavlja vedno nova energija in svežina. So pa cela področja javne službe, ki so za demokratično kulturo preprosto nepogrešljiva: knjižnica, muzeji, galerija, gledališča ..."
Kako razumete vlogo in pomen profesionalnih in ljubiteljskih nevladnih organizacij ter samostojnih ustvarjalcev v kulturi?
"MOM nameni za programe v javnem interesu na leto okrog 220.000 EUR, za ljubiteljsko kulturo pa 179.000 (od tega za kulturna društva 79.000 EUR!). Za primerjavo: za izvenšolske dejavnosti porabi ena izmed najboljših mariborskih srednjih šol letno 130.000 evrov. Ko primerjamo ta sredstva z npr. 20-milijonsko investicijo v Pohorje, se sredstva za ljubiteljsko kulturo zdijo naravnost smešna. S povečanjem sredstev bi lahko povečali in zagotovili sredstva za alternativne pobude, ki mestu dajo urbani pridih."
Ali se boste zavzemali za decentralizacijo slovenske kulture?
"Vsekakor. Vendar ne le na besedah, ampak s konkretnimi pobudami – v Ljubljani. Podpira me močna koalicijska stranka, med mestnimi svetniki imamo poslanca v Državnem zboru – to so vse vzvodi za doseganje mariborskih zmag v Ljubljani. Eno ključnih področij, kjer bo mogoče zmagovati s pomembnimi posledicami tudi za kulturo, bo črpanje evropskih sredstev v prihodnji finančni perspektivi, ko bo naša, vzhodna regija imela velike priložnosti."
Imate konkretne rešitve za slepe pege kulture, ki jih je identificiral Kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi?
"Cenim pobudo Kolegija – saj ste opozorili na ključne pomanjkljivosti.
Kot prvo rešitev vidim prizadevanje, da se z deležem za kulturo Maribor približa desetim odstotkom (od sedanjih cc. 7,5 %). Če to dosežemo, bo marsikaj lažje.
Kadrovsko suverenost in stabilnost resornega urada sem že omenil, urad za promocijo prav tako – tako da bi lahko rekel, da smo v snovanju našega programa za področje kulture 'odkljukali' mnoge slepe pege. Glede na kompetentno izvoljeno ekipo v mestnem svetu vem, da jih bomo lahko tudi uresničili."
