Inovativni hommage tradiciji

Darinko Kores Jacks Darinko Kores Jacks
14.01.2020 17:33

Norveški kvartet Cortex pred polnim avditorijem za začetek letošnje sezone Jazza v Narodnem domu

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Cortex na malem odru Narodnega doma  
Darinko Kores Jacks

Koncertni cikel Jazz v Narodnem domu (ND) je s petkovim koncertom na malem odru vstopil v 21. sezono. Že res, da avditorij sprejme manj kot sto obiskovalcev, a je bil tokrat poln do zadnjega sedeža. Nordijski jazz ima precej privržencev še iz časov, ko se je s precej drugačnimi, umirjeno eteričnimi pristopi (predvsem pod okriljem slavne nemške založbe ECM z značilno perfekcionističnim zvenom in približevanjem uglajeni estetiki klasične resne glasbe) prebil v svetovne vrhove.
A mlajše generacije tamkajšnjih glasbenikov so - z vsem spoštovanjem do starejših velikanov, kot so Jan Garbarek, Terje Rypdall, Lennart Åbreg, Bobo Stensson ... - ubrale drugačno, bolj dinamično, a tudi bolj značilno jazzovsko pot. To velja tudi za norveški kvartet Cortex, ki obstaja kakih dvanajst let, Slovenijo pa je obiskal tretjič. Pred štirimi leti je nastopil na jazz festivalu v Cerknem, pred dvema v klubu Gromka ljubljanskega alternativnega kulturnega centra Metelkova. Tokrat pa v Mariboru in dan zatem še v Cerknem, s poudarkom na povsem novih skladbah, katerih izid na zgoščenki - po laskavih ocenah zadnje, Avant-garde Party Music, izdane pri znani založbi Clean feed - je šele v pripravi.
Že instrumentalna zasedba kaže na povezanost s koreninami jazza. A skupina se navezuje na vso njegovo zgodovino in se hkrati ozira v prihodnost. Thomas Johansson (trobenta), Kristoffer Berre Alberts (saksofoni), Ola Høyer (kontrabas) in Gard Nilssen (bobni, tolkala) precej očitno črpajo navdih iz starejše jazzovske tradicije, swinga, tudi "zlatega obdobja". A to je sčasoma - tudi zaradi množične popularnosti in z njo povezane komercializacije - zapadlo v pretirano kanoniziranost, že kar stereotipnost. Kar pa je seveda spodbudilo reakcije v različnih smereh. Freejazzovska razvezanost se marsikomu zdi premalo spevna, avantgardistični intelektualizem prveč zahteven ..., obema pa vsaj pozornemu poslušanju manj naklonjena večina pogosto očita nerazumljivost. Bili so in so še tudi drugačni, bolj poljudni poskusi (jazzrock, etnojazz, fuzijske podzvrsti ...), ki pa se marsikdaj odmikajo od temeljnih pristopov - s poudarkom na improvizaciji vred.
Cortex v svoji izrazito avtorski glasbi tekoče združuje dokaj različne sloge. Jasne temeljne linije ritmične sekcije spominjajo na energičnost rocka, struktura dialoga med melodičnima glasbiloma na starojazzovske mojstre. A improvizacijske bravure vsakega člana posebej se pogosto spogledujejo s freejazzovskimi pristopi, prepletena celota pa daje občutek razigrane duhovitosti in hkrati skoraj klasicistične harmoničnosti. To pride še bolj do izraza pri klubskih nastopih (v ND so glasbeniki na že sicer majhnem odru stali dokaj tesno skupaj in igrali brez monitorjev), kjer je interakcija med nastopajočimi in publiko bolj neposredna. Tudi slabo uro in pol trajajoči koncert v ND je tako požel nedeljeno navdušenje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta