(INTERVJU) Dr. Miran Štuhec: Maribor dobiva "šlif"

Predsedniško funkcijo Glazerjevega odbora ste letos najbrž (intimno in družbeno) sprejeli z razlogom in ciljem, kajne?

"Umetnost mi je bila pravzaprav zmeraj blizu. Recimo, dobro se spomnim ne le gimnazijske književnosti, marveč tudi dinamičnih ur umetnostne zgodovine pri gospe Vlasti Tihec, prav tako mi nikoli ni bilo žal ne časa ne denarja za obisk ljubljanske Drame, ogled razstave na Dunaju ali v Benetkah, poslušanje opere v Veroni. A vse to je bilo ljubiteljsko, logičen premik v refleksiji je nastal, ko sem prišel v situacijo presojati umetniške dosežke na državni ravni. S tega zornega kota se človek nujno začne ozirati tudi k umetnosti in kulturi svojega ožjega prostora. Perspektivizacija tega vključuje primerjalne vidike, razmerje med kvaliteto in kvantiteto, morebitne specifike ter predvsem iskanje presežkov, zaradi katerih tisto, kar nastaja 'tu', ni samo mariborska zadeva, ampak določa slovenski duhovni prostor in sega v Evropo. Če v takšnih okoliščinah še dobiš vabilo uglednega Andreja Brvarja, si gotovo vzameš čas za premislek. In se odločiš. Eden od razlogov je tudi to, da Maribor v zadnjem času dobiva 'šlif'.

Svoje mesto v Odboru za podelitev Glazerjeve nagrade, naj takoj poudarim, gre za nagrado z državnim pomenom, utemeljujem na štirih premisah: slediti umetniškim in kulturnim presežkom ter nagrajevati tisto, kar na dolgi rok oblikuje duhovno podobo mesta in hkrati presega njegove meje; promovirati najboljše ustvarjalce kot izjemno pomemben del naroda; v medijih spodbujati kritičen interes, ki naj vse napore usmeri k ločevanju odličnosti od mediokritet; skladno z realnimi možnostmi opraviti nekaj intervencij v Odlok o podelitvi Glazerjevih nagrad in priznanj."

Kakšen je vaš pogled, pogled "uporabnika", na kulturo v mestu? Je Maribor na "vašem", literarnem področju bogato mesto?

"Hm, odvisno, s katerim mestom ga primerjam. Mislim, da je v duhovnem pomenu precej bolj bogato kakor v materialnem. V slednjem šepa, zdaj se sicer kažejo perspektive s knjižnico in galerijo oziroma multimedijskim prostorom, v kulturnem smislu ocenjujem tudi urejanje mesta, naj bodo to veliki posegi ali manjši, a za dostojnost bivanja zelo pomembni.

Obiski prireditev v institucionaliziranih kulturnih ustanovah kažejo precejšnjo mero interesa, v mestu sta dve ugledni založbi in revija Dialogi, več manjših prizorišč in galerij, tudi amaterskih in polamaterskih dejavnosti, potem so tu zanimivi koncepti kulturnega oživljanja dvorišč, prevajalski dogodki, odri, literarne in plesne delavnice, festivali, okrogle mize, prangerji in slami, alternativne skupine, plesne delavnice, pevski zbori, študentsko dogajanje in tako naprej. Sobivanje elitne umetnosti in brbotanje subkulturne scene je produktivno. Še nečesa ne želim spregledati, različnih pogovorov, debat in diskusij v ožjih 'kavarniških skupinah', med ljudmi, ki po svoji osnovni naravnanosti še zdaleč niso kulturniki ali umetniki. Je prevelika špekulacija trditev, da je vedno opaznejši del mesta prepojen s kulturo?

Književnost je v Mariboru zmeraj imela pomembno mesto. Nekatere svoje najboljše sinove je dala Ljubljani, druga velika imena so ostala doma, vsi ti pa so temeljito sodelovali pri oblikovanju novih estetik, intervencijah v že obstoječe slovstvene tokove ali pa so negovali avtorske poetike. Tudi danes je tako s to razliko, da se razmeroma močno sliši ženski glas. Ne nujno v smislu reprezentacije feminističnih idej, prej kot resna in subtilna, k sebi in navzven literarizirana refleksija. In še nekaj, najboljša peresa Maribora so zmeraj znala univerzalno sporočilo graditi na izkušnjah, ki so jih dobila v našem mestu. Sploh ne nazadnje opozarjam tudi na vrsto mladih ustvarjalcev, ti še iščejo svoj književni profil, med njimi so taki z močno izraženo ustvarjalno potenco."

Kot literarni zgodovinar, literarni teoretik, univerzitetni učitelj in angažirani Mariborčan ste najbrž vsa leta spremljali Glazerjeve nagrade, ustroj delovanja, kriterije zanje. Člani odbora so zvečine politiki, od osmerice so v odboru dva kulturnika in ena univerzitetnica. Se vam zdi taka struktura odbora v redu?

"Posebej hvala za to vprašanje. Politične opredelitve me sploh ne zanimajo in v dosedanjem delu odbora niso prišle do izraza. Rekel bi, da smo se ultimativno zavezali osebne preference, idejne usmeritve in podobno podrediti enemu samemu cilju, ta je služiti umetnosti in kulturi ter neomajno iskati in nagrajevati njune presežke. Nobenega razloga ni, da ne bi pri tem vztrajali. Do zdaj smo v tem smislu opravili dve zelo pomembni nalogi, prvič smo vsebinsko posegli v poslovnik, drugič po dolgi in poglobljeni debati imenovali člane strokovnih komisij. Nobene politike ni bilo pri tem! Le konstruktiven dialog različnih estetskih konceptov in pogledov na kulturne dinamike.

Glede sestave odbora želim poudariti, da brez dvoma manjka še kakšen predstavnik iz umetniške prakse, a res je tudi to, da v njem sedimo člani z izkušnjami na področju vizualnih umetnosti, literature, gledališča, arhitekture, oblikovanja, kulture, zgodovinskih uvidov na področje kulture, prevajalstva. To je prišlo do izraza pri oblikovanju strokovnih komisij. Z gotovostjo rečem, da nam je uspelo k sodelovanju pritegniti ugledno ekipo umetnikov, prejemnikov visokih nagrad in priznanj, kritikov, ljudi s praktičnimi in teoretičnimi izkušnjami, univerzitetnih učiteljev. Pri njihovem imenovanju je šlo, prvič, za najvišjo stopnjo spoštovanja umetnosti, umetnikov in kulture, ne nazadnje tudi same nagrade ter, drugič, za trdno soglasje slediti najvišjim estetskim kriterijem in kulturno-organizacijskim merilom, za formiranje ekipe, katere domet zajema cel spekter umetniških praks in dinamik na kulturnem področju s posebnim občutkom na posebnostih, ki iz 'tega' prostora določajo slovenski in vsaj še srednjeevropski kanon."

Se vam zdijo Glazerjeve nagrade preveč kontaminirane s politiko pri odločanju? Pred leti so bile pripravljene spremembe odloka o Glazerjevih nagradah, ki bi prinesle večjo avtonomijo umetnikov pri upravljanju nagrade, a so se pobudniki "prestrašili" mestne politike, ki so se ji nagrade zazdele previsoke.

"Glazerjeva nagrada ni stanovska nagrada, temveč nagrada, s katero mesto izraža priznanje največjim dosežkom. Tako je prav. Moje stališče je, da je najpomembnejša nagrada. Že res, da je veliki Maister Maribor ubranil in ohranil, a je najmanj toliko res, da tega sploh ne bi bilo treba narediti, če mesto iz zgodovine ne bi bilo prostor slovenstva.

Da bi 'avtonomija umetnikov', kot pravite, prinesla Glazerju dodano vrednost, nisem prepričan, moje stališče je, da morajo biti odbori in strokovne komisije mešani. Pogled Drugega je enostavno preveč pomemben, da bi ga smeli zanemariti. Kljub temu da je zdajšnjemu odboru iz več že naštetih razlogov treba zaupati in navzlic dejstvu, da so v strokovnih komisijah pesnik, arhitekt, dirigent, režiser, slikarka, umetniški fotograf in mnogo drugih, bi bilo prav, da je član odbora še kakšen umetnik. Kot oba dobro veva, to omogoča že zdajšnji odlok o nagradi, škarje in platno pa imajo tisti, ki predlagajo, in oni, ki se predlogom odzovejo ali pa jih zavrnejo."

Triintrideset let jih že podeljujemo in še zmeraj so najoprijemljivejši dokaz kulturnega utripa mesta in potence njegovih ustvarjalcev. Tudi plejada dobre stotnije dobitnikov je vsega spoštovanja vredna množica. Kulturni potencial mesta je še vedno ogromen. V teh časih je najbrž bojazen za obstoj nagrad velika. Ena mestna garnitura (Fištravčeva) jih je že skoraj ukinila.

"Ta župan in ta mestni svet nagrade ne bosta ukinila."

Eden od predlogov zadnja leta je bil, da bi bila sestava glavnega odbora Glazerjevih nagrad drugačna, da bi bilo v njem manj politikov, pa več poznavalcev umetnosti, da bi se okrepila aktivna vloga odbora namesto zgolj čakanja, da na razpis pride, kar pač pride. Kaj menite?

"Menim, da ima odbor izjemno odgovornost odločiti, kdo od tistih, ki jih predlagajo strokovne komisije, dobi priznanje in kdo ne. Morda celo najpomembnejše pri tem je, da konkretno in vseskozi branimo verodostojnost nagrade. Na simbolni ravni je naša naloga podpiranje ustvarjalne svobode in svežine idej, prav tako širjenje prostora za dialog konvencionalnega ter novega in drznega, poudarjanje dostojanstva umetnosti ter zahvala umetnikom, opozarjanje na identitetno vlogo kulture in, nikakor ne na koncu, evokacija nacionalnega in narodnega pomena 'mariborskih' kulturnih in umetniških dinamik. Mislim, da je za to na razpolago dovolj realnih vzvodov; nekateri med njimi odlično delujejo, nekateri še bodo.

'Aktivno vlogo', o kateri govorite, je treba premisliti. Zdaj sem mnenja, da je prava mera distance odbora do prve faze postopka predlaganja najboljša obramba pred nevarnostjo kontaminacije in nedopustnim poseganjem v strokovno avtonomijo komisij. Smo pa že diskutirali o tem, da je treba člane slednjih povabiti k aktivni vlogi takoj na začetku procesa. Pravzaprav njihova razvejena strokovna perspektiva po različnih področjih in podpodročjih, ki pridejo v poštev za nagrado, prav kliče po tem."

Prav v teh dneh se izteka rok za prijave za Glazerjeve nagrade 2021 - opazen je (zadnja leta) upad števila prijavljenih, kar najbrž ni dober znak. Kako je letos? Je velik naval predlogov?

"Rok za predloge se je zaključil 21. decembra, potem se mora z rezultati najprej seznaniti odbor. Strinjam se z vami, da upadanje, ki ga omenjate, ni dobro."

Je delitev na področja, ki so nagrajena, prava in smiselna? Se vam zdi, da katera umetniška zvrst manjka?

"Razumeli boste, da zdaj o vsebinskem strukturiranju nagrajevalnega področja ne morem govoriti. Če pomislim na vsebinske cilje nagrade in na strokovne reference komisij in odbora, tudi na generacijsko uravnoteženost vseh, ki v procesu sodelujemo, lahko z gotovostjo trdim, da zajemamo umetnost zelo široko in verodostojno. Strokovne komisije, ki so za zagotavljanje kompetentnosti nagrajevanja izjemno pomembne in bodo, izpostavljam, avtonomno ocenjevalno sito prispelih predlogov, so vsaj toliko široko zastavljene kot pri kakšni drugi veliki državni nagradi.

Kot rečeno, odbor je v poslovnik posegel že na prvi seji. V odlok ne, a se je pojavilo relevantno vprašanje, ali je danes še sprejemljivo, da za isto nagrado konkurirajo umetniški dosežki na eni strani in odličnosti s področja organizacije, ohranjanja, prezentacije, teorije kulture na drugi. Kar se tiče umetniških področij, je odlok dosleden, pametno pa je zaradi preglednosti v njem navesti vsaj še nekaj podpodročij. To je seveda stvar diskusije, sam se pridružujem kolegom v odboru, ki želijo 'Glazerja' vsebinsko prilagoditi našemu času."

Je mariborska univerza dovolj povezana s kulturnim žitjem in bitjem v mestu, je dovolj prisotna? Vendarle Maribor nosi naslov univerzitetnega mesta.

"Predvidevam, da mislite na nematerialno kulturo, na njen vrednostni sistem, moralne norme, torej na umetnost, filozofijo, religijo, znanost, kultiviranja (vzgajanja) in podobno, skratka na tisto, kar je del človekove univerzalne ustvarjalne volje in se reprezentira na konkretni in simbolni ravni. Univerza se gotovo vključuje v različne dinamike tega prostora, ne le njena humanistika in družboslovje, marveč tudi tehnika. A to je le en del resnice. Drugi govori o tem, da je pojem kulture zmeraj bolj pomensko raztegljiv in takšen področje, ki ga z lahkoto zavzemajo obskurni vzorci popkulture, samozvanih umetniških scen in drugo, kamor je mogoče skriti vse sorte blefiranja in cenenosti. Človek, ki se je močno mentalno polenil, se prehitro zadovolji z nizkim, kljub temu da je sposoben visokega. Seveda je jasno, da imata kultura in umetnost tudi sprostitveno in razvedrilno funkcijo, toda poenostavljanja, enopomenskosti, shematičnosti, stereotipnosti, zadovoljevanja instant užitkov je vendarle preveč. Ne vem, kaj lahko tu napravijo šole vseh stopenj, če je diskurz cenenosti iz ekscesa postal proces, ta sam sebe generira in promovira ter se odlično prodaja.

No, in v takem sociokulturnem kontekstu je podeljevanje najvidnejših nagrad za umetnost in kulturo, kamor spada tudi Glazerjeva, orfeizem posebne vrste."