Matic Majcen
"Ko si otrok, se še toliko bolj sprašuješ, kakšno je življenje na drugi strani ograje."
Filmsko ustvarjanje Igorja Šterka že od začetka povezujemo predvsem z igranimi filmi, kot so Ekspres, ekspres (1997), Uglaševanje (2005), 9:06 (2009) in Pojdi z mano (2016), a po njegovih žilah že od študijskih let teče tudi dokumentaristična kri. V svojem novem filmu Septembrska klasa se 55-letni režiser vrača prav v svoje mlado obdobje, a ne v čas svojih avtorskih začetkov, temveč v ločeno, pa vendar nepozabno obdobje življenja. Leta 1987 se je kopica mladeničev z vseh koncev Jugoslavije zbrala na služenju vojaškega roka v osamljeni kasarni na hrvaškem otoku Vis, s tem pa se je začela lepa, a tudi travmatična zgodba, ki je udeleženci vse do danes niso mogli pozabiti. Šterk se je po mnogih letih znova odpravil na pot, da bi našel svoje nekdanje vojaške prijatelje in preučil, kakšni so spomini in posledice služenja vojaškega roka v nekdanji Jugoslaviji. Z režiserjem smo se pogovarjali pred projekcijo filma v Letnem kinu Minoriti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
