(INTERVJU) Maruša Brežavšček, interpretka na kljunastih flavtah: Svet stare glasbe nam je vse bližji

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Maruša Brezavšček 
Maruša Brezavšček 
Anat Nazarathy
Specialistka za kljunaste flavte, dobitnica prve nagrade za mlade ansamble na londonskem tekmovanju Lifem, z ansamblom Pampinea: Bolj kot stara glasba je lahko muzejsko in zaprašeno imitiranje posnetkov že neskončnokrat slišane iste izvedbe izpod prstov različnih izvajalcev.

"Kar se tiče predsodkov o stari glasbi, moram reči, da jih je zaslediti celo v takšni meki za staro glasbo, kot je Basel, kaj šele v kateremkoli drugem mestu. Slišala sem pomembnega profesorja Schole Cantorum Basiliensis razglašati mnenje o tem, da srednjeveška glasba ne vsebuje čustvenega elementa - sam je specialist za kasnejša obdobja, tako da bi tukaj šlo za primer nepoznavanja. Ravno tako se spomnim, da smo se v osnovni šoli učili, naj baročna glasba ne bi vzbujala čustev pri občinstvu, saj je to šele stvar romantičnega obdobja. Da naj bi bila v baroku uporabljena 'terasna dinamika', in sicer zato, ker je v notnem zapisu zapisano le forte in piano. Zakaj bi koga sploh zanimala takšna nečloveška glasba? Meja med 'staro' in 'klasično' glasbo je veliko bolj zabrisana, kot se zdi, in se ne konča pri baroku."
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta