(INTERVJU) Mateja Demšič: Če bi vladajočim bilo kaj do kulture, bi zardevali

Ob projektu Cukrarna se je vnovič pokazal izjemen posluh Mestne občine Ljubljana (MOL) za kulturo. Pa ne le posluh, gre za odnos, ki v slovenskem merilu, zlasti in tudi v primerjavi z odnosom resornega ministrstva krepko, prednjači. Menda so sredstva za podporo nevladnikov v kulturi narasla v obdobju 2014-19 za kar 65 odstotkov? V primerjavi z drugimi okolji in nacionalno ravnjo osupljiv delež.

"V Ljubljani se zavedamo, da so tako finančna sredstva kot vsaka druga podpora kulturi in umetnosti vložek v bolj odprto, ustvarjalno, kritično in solidarno družbo. To je vložek v krepitev vrednot. Čeprav nas trenutni akterji na pristojnem ministrstvu poskušajo prepričati drugače, je kultura kot vrednota investicija in ne strošek.

Proračun MOL za kulturo, če gledamo le oddelek za kulturo, je bil leta 2015 23,952.609 evrov, leta 2019 pa 37,021.120 evrov. Če govorimo o sredstvih, namenjenih nevladnim organizacijam, pa so ta leta 2015 znašala dober milijon manj kot danes, ko znašajo dobrih 3,342.000. Ob tem je pomemben podatek tudi, da MOL v okviru prostorov javne kulturne infrastrukture namenja več kot 240 različnih (delovnih, ateljejskih) enot nevladnim organizacijam in posameznikom na področju umetniškega ustvarjanja. Prostori so za uporabnike brezplačni, dolžni so poravnati le obratovalne stroške.

Sredstvom za področje kulture je treba prišteti še sredstva za investicije v javno kulturno infrastrukturo, v okviru mestne Službe za razvojne projekte in investicije. Teh sredstev je v naslednjem strateškem obdobju 2020-2023 več kot 80 milijonov evrov: prenova Roga v tovarno kreativnosti s produkcijskimi prostori, dograditev Baragovega semenišča, kjer svoje nove prostore dobivata mestna zavoda Slovensko mladinsko gledališče in Pionirski dom, hkrati pa tam predvidevamo vadbene prostore za sodobni ples in produkcijske prostore za uprizoritvene umetnosti nevladnih organizacij ter rezidenčne prostore za ustvarjalce. V tej vsoti so tudi novi prostori mestnega kina Kinodvora – minipleksa v podhodu Ajdovščina, ki bo z več manjšimi in srednje velikimi dvoranami s skupno vsaj 560 sedeži s svojo vsebino dohiteval povpraševanje po kakovostnem filmu v mestu. Trenutna lokacija Kinodvora na Kolodvorski namreč poka po šivih.

Pravkar končujemo prenovo Vile Zlatica, stanovanjskega objekta legendarnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. V prenovljenih prostorih bo spominski del, posvečen Ivanu Hribarju in njegovi hčeri Zlatici, ki je hišo zapustila javni rabi. Preostale prostore bo naselil Forum slovanskih kultur s knjižnico in delovno-študijskimi prostori. V zadnjih korakih je obnova Šentjakobskega odra v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Šentjakobsko gledališče, ki deluje na tem odru, letos praznuje 100. sezono."

Dialoška skupina za nevladnike

"V MOL se nikoli ne odločamo na pamet oziroma ker bi bilo sredstev slučajno preveč. V primeru nevladnih organizacij smo opravili evalvacijo programskega in projektnega javnega razpisa za nevladne organizacije na področju kulture. Že za preteklo programsko obdobje (2016-2019) smo si zadali nalogo okrepitve deležnikov, tako nevladnih organizacij kot tudi samozaposlenih v kulturi. Vemo, da so nekatera področja, npr. glasba, tista, kjer so sredstva še potrebna, čeprav smo jih glede na kakovost prijav že dodali.

Odločamo se na podlagi pogovora in premislekov: v MOL že več kot desetletje deluje dialoška skupina za NVO in samozaposlene v kulturi, s katero se redno sestajamo z namenom reševanja odprtih zadev. So dragocen partner, brez katerega ni mogoče relevantno oblikovati lokalnih, pa tudi ne nacionalnih kulturnih politik. MOL je odgovorna kot tudi ponosna ustanoviteljica enajstih javnih zavodov na področju kulture. Kot odgovorno razumem, da skrbi za infrastrukturni razvoj zavodov, zagotavlja sredstva za programske in materialne stroške ter za zaposlene. Kot ponosno pa razumem to, da naši zavodi dosegajo izjemne rezultate tudi na svetovnem nivoju, ki Ljubljano profilirajo kot odprto mesto kulture in umetnosti. Vedno sem zelo dobre volje, ko ima kdo od naših akterjev, direktoric in direktorjev zavodov ali predstavnikov NVO možnost v medijih ali širši javnosti predstaviti to, kar je njihovo poslanstvo. To pomeni, da mi kot javna uprava ustvarjamo dobre razmere in kakovostne kulturne politike, da se lahko naši zavodi in deležniki na področju kulture in umetnosti razvijajo in krepijo svojo odličnost. Ta odličnost pa je potem namenjena našim meščankam in meščanom ter obiskovalcem Ljubljane."

"Na lokalnem nivoju ni blefa: storiš ali pa ne storiš. Vmes te lahko kaj upočasni, ampak če imaš vizijo, kaj je prioriteta in pomembno, potem ni izgovorov ne do sebe ne do naših uporabnikov. Zato ima ljubljanski proračun skoraj 12-odstotni delež za področje kulture. Seveda je zato osnova v strukturiranih strateških dokumentih. Ljubljana zdaj izvaja že četrto strategijo mestnih kulturnih politik, kultura je prepoznana kot četrti steber razvoja tudi v mestni trajnostni strategiji. Prvi strateški dokument na področju kulture smo sprejeli že leta 2008. Posebnost tokratne strategije 2020-2023 z usmeritvami do 2027 je, da smo zaradi nastalih razmer vključili poglavje o upravljanju kulture v kriznih razmerah, prav tako smo se lotili strukturiranega zbiranja podatkov in evalvacije zastavljenih ciljev ter se povezali z lokalnimi skupnostmi Ljubljanske urbane regije.

Oddelek mora vsako leto, predvidoma do aprila, poročati mestnemu svetu, kako izvaja zapisane strateške cilje. Vsak strateški dokument je sicer resna forma, ki pa mora biti tudi fleksibilna. Biti moramo dovolj pozorni, da ugotovimo, da se morda zapisani cilji ne morejo uresničevati na predvideni način, in jih je zato treba na novo premisliti ali modificirati."

Izdatno podpirate ogromno projektov, ki nimajo le lokalnega značaja, ampak so mednarodno pomembni. Galerija Cukrarna je med njimi, prav tako mreža ICORN, zatočišče za preganjane pisatelje (ki je začela delovati na pobudo Salmana Rushdieja) in cela vrsta projektov, kot so Odprti oder in drugi.

"Ljubljana je odprto mesto, ki je prav zaradi raznolikosti razvilo svojo upornost in spoštovanje različnosti. Projekti, ki jih omenjate, so specifični. Letošnje leto je kruto do vseh in pri tem so se kultura in njeni ustvarjalci pokazali kot eni najbolj ranljivih. Čez noč so se zaprli galerije in muzeji, gledališča so zaprla odre, koncertni prostori so obnemeli. V drugem tednu prvega zaprtja, ko je padlo upanje, da bo to le kratkotrajna epizoda, smo se lotili načrtovanja, kako naprej. April in maj smo posvetili reorganizaciji prireditev, novemu načinu dela v javnih zavodih. Ni nepomembno, da smo prav v tem času izpeljali tako štiriletni programski javni razpis (2020-23) kot tudi enoletni projektni razpis za nevladne organizacije in posameznike. Vsak sofinanciran projekt je bil usklajen in prilagojen izvedbi v posebnih razmerah. Naše vodilo je bilo, da moramo ustvariti možnosti, da lahko ustvarjalci na področju kulture delajo in za to prejmejo plačilo. Tako smo v drugi polovici junija na oder postavili tradicionalni festival Junij v Ljubljani na Kongresnem trgu, ki je bil prvi tovrstni dogodek po dvomesečnem zaprtju države. Temu je sledila uspešna izvedba Poletnega festivala Ljubljana z vrhunskimi zasedbami.

Koncept odprtih odrov je bil podporni ukrep pri omogočanju izvedbe različnih umetniških programov. Odprti oder na muzejski ploščadi Metelkove ni bil edini, odprti odri so nastajali predvsem zato, da so se lahko programi (predstave koncerti, debate, ples …) prenesli na odre in do občinstva v času, ko v dvoranah zaradi znanih razlogov to ni bilo mogoče. Ne samo nastopajoče na odru, posledice epidemije so prizadele mnoge scenske delavce iz zaodrja, brez katerih ni predstav, koncertov, dogodkov. Večinoma so to prekarni delavci, s krediti za opremo, ki je takrat stala v njihovih garažah. Odločitev Ljubljane, da s 50 tisoč evri podpre projekt, je temeljila prav na dejstvu, da v tako težkih časih nikogar ne pustimo na cedilu. V mestnih javnih zavodih in podjetjih je veljala politika neodpuščanja, pri nevladnih organizacijah pa omogočanje delovnih razmer in plačila."

Zaveza mest zatočišč

"Ko omenjate ICORN, bi bili veseli, ko bi bilo takih mest v Sloveniji več. ICORN je mednarodna mreža mest zatočišč za preganjane pisatelje in je neodvisna organizacija mest in regij, ki omogoča zavetje ogroženim pisateljem in umetnikom, spodbuja svobodo izražanja, brani demokratične vrednote in spodbuja mednarodno solidarnost. Mesta, ki so člani ICORN, zagotavljajo začasno zatočišče tistim, ki jim grozi neposredna nevarnost kot posledica njihovih ustvarjalnih dejavnosti. Od leta 2006 se je mreži pridružilo več kot 70 mest po vsem svetu, ki so doslej zatočišče ponudila preko 200 pisateljem in umetnikom (največ mest zatočišč je v severni Evropi). Ljubljana je članica od leta 2011, dogovori o vstopu pa so se pričeli v času, ko smo nosili Unescov naziv svetovna prestolnica knjige 2010. Projekt vodimo v tesnem sodelovanju s Slovenskim centrom PEN in Mestno knjižnico Ljubljana. Gostili smo preganjane pisateljice in pisatelje, aktiviste iz Maroka, Etiopije, Iraka in zdaj Irana. Ljubljana jim zagotavlja opremljeno stanovanje in štipendijo ter jim omogoča vključitev v družbeno življenje.

Zaveza mest zatočišč je zelo konkretna in globoko simbolična: zagovornik sprememb (pisatelj, umetnik) pobegne pred neposredno grožnjo in preganjanjem; mesto mu ponudi zavetje - vrednote gostoljubja, solidarnosti in svobode izražanja pa se še bolj vtisnejo v etos tega mesta. Zato tudi ni naključje, da smo za rdečo nit naše prijave za EPK 2025 izbrali prav solidarnost."

To, kar mariborskemu oddelku skozi čas nikakor ni uspelo, da bi predstavljal neko konsistentno, odločno, odmevno, vizionarsko kulturno politiko v mestu in regiji ter širše, vam v vašem mandatu odlično uspeva. Kako dolgo ste že vodja oddelka? In kaj je recept, poleg politične garniture na oblasti?

"Delati v okviru mesta Ljubljane je privilegij zaradi izkušnje in pridobljenega znanja. Ko me sprašujete, kako mi uspeva, vam takoj povem, da ni uspeha brez podpore in kolektiva. V mestni upravi in širši mestni družini (javni zavodi in javna podjetja) delujemo skupaj s ciljem, da vsak prispeva kar največ za kakovostno življenje v našem mestu, najsi bo to na področju kulture, okolja, izobraževanja, sociale, zdravja, delujoče infrastrukture in urejenega mesta.

Oddelek za kulturo vodim od leta 2013, moj predhodnik je bil dr. Uroš Grilc. Dobila sem odlično osnovo in prišla na res dober oddelek raznolikih sodelavcev in sodelavk, izjemno zanimivih posameznikov. Vizije oblikujemo skupaj, ker jih moramo skupaj tudi izvajati. To pa ne bi bilo mogoče brez podpore odločevalcev. Delo v mestni upravi je strukturirano in vsak vodja ima vrsto podpornih mehanizmov, da lahko realizira svoje ideje. Pomembno je tudi to, da ima vsako področje svojega pristojnega podžupana ali podžupanjo. Moja, naša podžupanja je Tjaša Ficko, s katero se srečujeva tedensko in predebatirava vse tekoče zadeve in izzive. Njena podpora področju kulture je nepogrešljiva in imeti takšno zaveznico je izjemno dragoceno. Prav tako je tu župan: ne morete izvajati še tako dobrih vizij, če nimate za sabo odločevalca, ki ve, da je lahko še tako drzna ideja velik uresničljiv potencial."

Rdeča nit je solidarnost

Cukrarna je del ljubljanske kandidature za EPK. Kako je MOL udeležen v teh pripravah?

"Cukrarna, soseda našega oddelka, je steber razširjene kulturne četrti centra mesta. Mesto z obnovljeno tovarno sladkorja pridobiva ustrezno galerijsko infrastrukturo in referenčni prostor, ki Ljubljano umešča na mednarodni zemljevid produkcije sodobne umetnosti. Cukrarna bo eden ključnih prostorov v programu EPK 2025.

MOL je iniciator prijave in celoten proces tako prvega dela kot finala se je odvijal s koordinacijo oddelka za kulturo. Ustanovljena je bila delovna skupina strokovnjakov in strokovnjakinj iz vseh sektorjev, ki jo vodi dr. Uroš Grilc. V finalnem delu se je skupini pridružila tudi umetniška vodja Teja Reba. Jedro skupine je enako od začetka. Če smo lahko na kaj ponosni, je to, da smo v tako zahtevnem procesu, novem tudi za vse nas, ostali skupaj in pripravili finalno prijavno knjigo, za katero verjamemo, da je res odlična. Naša rdeča nit je solidarnost, prijava zajema, poleg Ljubljane, še 25 lokalnih skupnosti Ljubljanske urbane regije in njihove projekte. Danes, ko odgovarjam na ta vprašanja, se vsi zavzeto pripravljamo na zagovor kandidature. Vem, da je najboljša. Vem pa tudi, da jo bo Ljubljana, ne glede na odločitev komisije, zmogla in znala udejanjiti. Dovolj sanj in upov smo zapisali, da jih znamo uresničiti. Kandidatura je naša spremljevalka že od leta 2015 in od takrat se zavedamo, da ima že proces kandidature, ki traja več let, pozitiven učinek na našo kulturno politiko. Premikov v kulturi namreč ni mogoče dosegati brez premikov v kulturni politiki. Da je res tako, se je pokazalo ob oblikovanju naše nove kulturne strategije, ki je nastajala vzporedno s pripravo druge prijavne knjige EPK."

Pogosto kulturniki, obupani nad ministrstvom, primerjajo povsem drugačen odnos v MOL. Mnogi so srečni, da ne spadajo pod državo, ampak da so MOL-ovi, denimo Slovensko mladinsko gledališče un drugi. Kako vi vidite sedanjo situacijo na nacionalni kulturni sceni (kadrovanja v vrhovih institucij, gradnja novega muzeja ...)?

"Če bi odgovarjala res na kratko, bi rekla, da je odgovor že spisal oblikovalec Tomato Košir na naslovnici enega od zadnjih Dnevnikovih Objektivov. Sramota. Na začetku sem z nejevero opazovala opustošenje in napade na umetnost. Zdaj namesto dialoga padajo grožnje, ob izraženem kritičnem mnenju ali nestrinjanju sledi diskreditacija. Da smo si na jasnem: ni vse krivda trenutne oblasti in v polju kulturnih politik in deležnikov so stvari daleč od idealnega. Za stanje je enako krivo dejstvo, da je kulturno ministrstvo pri pogajanjih o vladnih koalicijah tisto, ki je za 'dobro vago', in da se že vsaj zadnje tri mandate tega ministrstva ognejo ​strokovnjaki/-nje z znanjem in izkušnjami. Postalo je običajno, da se kandidati sami prijavljajo za ministrski položaj. Nobeden od njih, brez izjeme, nikoli ne prizna, da je stopil v prevelike čevlje. Tako stanje šibkih ministrov/-ic zadnjih mandatov je omogočilo klikam, da prosto kadrujejo in zasebni interes razumejo in predstavljajo kot javnega.

Tokratni minister, v nasprotju s prakso prejšnjih, zelo natančno udejanja nevarno odstranjevanje strokovnega kadra med direktorji in direktoricami nacionalnih javnih zavodov. Spreminjajo se ustanovitveni akti institucij na način, da se nižajo kriteriji in potrebna znanja za vodenje nacionalnih umetniških hiš. Posledice takih ravnanj so tako na ministrstvu in v vseh povezanih deležnikih uničujoče. Uničujoče bodo tudi dolgoročno, ko to državo čaka nekaj velikih mednarodnih preizkušenj in večina prihaja prav s področja kulture: knjižni sejem Bologna 2022, Slovenija kot častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, EPK 2025. Zadnjih deset mesecev delovanja trenutne zasedbe kulturnega ministrstva priča o tem, da epidemija ni samo zdravstvena in gospodarska težava, ampak svetovnonazorska. Če bi vladajočim bilo kaj do področja kulture, bi zardevali od sramu, da Slovenija že od leta 2017 nima več nacionalnega kulturnega programa. Zadnjega je pripravil kolega Grilc."

Kaj svetujete Mariboru, da bo končno čutiti neke premike, da bomo sploh imeli neko kulturno politiko, načrtovanje v mestu, ki ima sicer močne kulturne institucije in velik ustvarjalni potencial?

"Nehvaležno je izdajati recepte za delo in bilo bi prevzetno deliti nasvete, kako naj Maribor ravna. Vsekakor mora najprej vedeti, kaj ima, s kakšnim potencialom ravna in kam želi priti, kakšno mesto želi biti. Imeti skupni cilj je gotovo dober začetek. Čez ramo je treba vreči stare zamere in začeti znova s preprostim izhodiščem, da ima vsak, ki sodeluje, rad svoje mesto. Če izhajate iz tega, nikoli ne boste odnehali izboljševati in spreminjati stanja stvari na boljše. Maribor in Mariborčani to zmorejo."