(INTERVJU) Matter: Slovenski jezik je čudovit

V izrečenih besedah je zaznati še toliko več čustev, saj bi se koncert moral odviti že v začetku decembra, a so ga morali zaradi epidemije dvakrat prestaviti. Zdaj je končno napočil pravi trenutek in občinstvo se bo lahko tudi v živo prepričalo, da je Haos album, ki še dodatno širi glasbeni univerzum, ki so ga fantje ustvarili z velikim pokom prvenca Amphibios (2016) in ki je takrat močno zaznamoval slovensko glasbeno in videospotovsko sceno. Po stranskem projektu Better in celovečernem filmu Ameba (2021) niti ni presenetljivo, da tudi Haos seže onkraj standardnega glasbenega formata. Album je namreč februarja izšel v obliki knjige v trdi vezavi, zapolnjene s kratkimi zgodbami, fotografijami, risbami, Smetnjakovimi memi, filmskimi plakati, kodo za digitalen prenos albuma in še z marsičim drugim.

"Radi imamo otipljive stvari," pove Luka Lah (Levanael) o priseganju skupine na fizične medije. "Že prvi trije albumi so izšli kot CD-ji, pa čeprav so bili ti že takrat zastareli. Pri vsakem albumu želimo izdati neki fizični izdelek, neki spomin, neki 'merch'. Nismo bend, ki bi bil pretirano dober v družbenih omrežjih, da bi tam svoja življenja dajali na piedestal. Tudi teksti so precej kriptični. Skozi zgodbe in vizualizacijo v knjigi morda lažje razložimo, kdo smo in zakaj smo tukaj, kjer smo."

Kamnik je mesto paradoksov

V knjigi Haos bodo bralci hitro opazili, da se v več kratkih zgodbah ponovi isti začetek: "Ko pride jesen v Kamnik, so še srne doma. Šušljanje jesenskih listov vseh barv vsake toliko zmoti zvok krute usode domačinov." Ta uvod nas popelje v vrsto portretov uličnih likov, ki so hkrati resnični kot tudi izmišljeni. "Liki so pravi, ampak so tudi del fikcije," razloži Dario Nožić Serini (Dacho). "Reference se nanašajo na prave ljudi, ampak so malo mistificirani in zapeljani v neki magični način opisovanja. Dejansko pa poznamo ljudi, ki so se jim te zgodbe zgodile," doda Levanael.

Knjiga se bere kot odkrit poklon Kamniku kot mestu, od koder skupina prihaja. Mesto, ki ga tudi sami vidijo kot prostor z dvema različnima obrazoma. "Poleti je v Kamniku čudovito. Jeseni tudi. Vse se odpre. To je res lep konec Slovenije. Potem pa pride zima, pa se 'šunjajo ti čoškovi', pa vsi ti bloki in kraj naenkrat postane zaprt. Kamnik je paradoksalen. Vedno smo se zafrkavali, da vsakdo, ki je v bivši Jugoslaviji stopil na vlak in rekel, da želi karto 'do kraja Jugoslavije', pristal v Kamniku. Tu se železnica dejansko konča," nam svoj kraj opiše Dacho.

Na neki način je Kamnik tudi še eno od majhnih mest, ki jih zaznamuje tipičen oster prehod med urbanim in ruralnim, značilen za Slovenijo. "Živiš v bloku, ampak za njim pa živi frend, ki ima kmetijo. In ti kmetje v Kamniku so res 'tough'. Ornk 'tough motherfuckerji'! Mi smo bili takšni blokovci, a smo se nenehno tepli s Palovčani, ki so prihajali s hribov z avti. Na koncu smo postali frendi."

Njihovo ustvarjanje zaznamuje prav ta paradoks, da pri nas zunaj dveh največjih slovenskih mest pravih urbanih okolij ni in da morajo zato svoj izrazito urbani glasbeni žanr pogosto predstavljati v podeželskih okoljih - a to prinaša tudi svoje prednosti. "Želeli smo se zgledovati po novem primitivizmu in iti v srž tega gibanja. Ko gremo v Črnomelj, je ful dobr, ko pride 30 klincev in jim je naša glasba huda. To je tisti pravi uspeh. Ko vidiš, da si rečejo: 'Fak, ti ljudje so ponosni, da so iz Kamnika!' Ko ljudje to občutijo pri nas, tudi sami ne skrivajo več, da prihajajo iz Črnomlja, Horjula ali od kod drugod."

Matter ali Mater?

Opisani dotik predstavljanja lokalnega in nacionalnega prostora je nekaj, kar je vse bolj prisotno v ustvarjanju skupine Matter. Njihov prejšnji album je denimo nosil naslov Troglav (2018), ob vseh zgodbah iz Kamnika pa je še posebej ikonična foto seansa na Veliki planini, na kateri je fotograf Dino Kužnik (med drugim je fotografiral tudi Tylerja, the Creatorja) - izvrstno poudaril paradoksalen kontrast med ruralnim in urbanim, ki zaznamuje skupino.

To dvoumnost uteleša tudi njihovo ime, ki ga je mogoče brati kot Matter (angl. Stvar) ali pa kot slovensko besedo Mater. A kot pove Dacho, so ta pomen zares odkrili in začeli razvijati šele kasneje. "Ime nam je dal naš prijatelj Fejzo (Aljaž Košir - Fejzo, op. a.). Na začetku smo se hoteli imenovati All Out, kot nekakšen 'boy band', pa smo kmalu rekli, 'fak, to ne bo šlo'. In potem je Fejzo rekel, da če želimo ime, ki hkrati vsebuje vse in nič, potem naj bomo Matter. Ta dvoumnost tega imena, ta oksimoron, je ključna stvar. Takšen dotik ustvari nekaj, čemur rečem talisman. Nek popoln organizem, ki lahko obstaja kot ideja, ki hkrati zanika in potrjuje sama sebe."

Kot poudarjajo, pa vsi ti vidiki pomenov in njihove identitete nikoli niso zares načrtovani, temveč jih tudi sami odkrivajo sproti. "Ključna je metafizika tega pristopa. Da pustiš en tak širok prostor in vidiš, kam bo vse skupaj šlo. Imeli smo srečo, da takšna 'weird-ass' glasba dobila takšno odmevnost in je privabila ljudi, ki so vse to pomagali ustvariti. To ni samo knjiga o nas, temveč tudi o vseh, ki so nam pomagali in so pomagali ustvariti vse, kar danes predstavlja Matter."

Za skupino je še vedno ključno predvsem to, da se ustvarjanja lotevajo spontano. In predvsem - z veseljem. "Na neki točki smo ugotovili, 'fak, mi to tako radi delamo'! To je poanta tega. Ko ne uživaš več v svojem delu, ga ne moreš niti pristno predstavljati. Ne gre samo za to, da lajnaš neko muziko, ampak mora to dejansko nekaj pomeniti. Tega ne delaš samo zato, da boš nekaj zaslužil, to zahteva celo osebo," razmišlja Dacho.

Vzgib, ki temelji na nukleusu naroda ali družbe

Trije prijatelji iz ranega otroštva tako v slovenskem glasbenem prostoru predstavljajo vzporeden pojav ameriških trendov v hip hopu in rapu, ko je glasba iz svojih urbanih temeljev razrasla v povsem nove prostore, kot so visoka umetnost ali celo moda. Zato tudi oni sami poudarjajo, da takšen razvoj žanra ne izhaja iz neke pretencioznosti, temveč iz želje po svobodnem ustvarjanju. "Hip hop na nas ne vpliva nič bolj ali manj kot vse drugo," razloži Levanael. "Ne bi radi izpostavili samo ene stvari, s katero se identificiramo. Kot vsi normalni ljudje tudi sami beremo knjige in gledamo filme, a vplive obenem jemljemo tudi iz okolja. Lahko vzameš izjavo nekega brezdomca v trgovini in jo skombiniraš s kakšnim dialogom iz filmov Akira Kurosave. Radi vidimo, da so stvari v glasbi žanrsko neodvisne. Tudi Tyler, the Creator ne paše v noben žanr. Seveda rapa, ker mu je to blizu. Pomembno je, da se znaš izražati skozi to, kar ti je blizu. Nikoli nismo delali glasbe zato, da bi bila všeč določenemu trgu."

Skupina Matter se je ravno zaradi impresivnega poznavanja drugih umetnosti soočala z očitki, da poskušajo zakriti, od kod v resnici izhajajo. "Ljudje so mislili, da smo otroci nekih privilegiranih Ljubljančanov. Na začetku so nas dojemali kot neke vzvišene klince, ampak mi smo v resnici vseskozi bili iz Kamnika, z vasi. Za neko visoko umetnost in avantgardo gre samo zaradi tega, ker nas poskušajo definirati. Ljudje pa to vkomponiranje v svojo lastno identiteto jemljejo zelo osebno. Na koncu dneva smo mi še vedno ti blokovci, Kamn'čani. Če bi šlo za nekaj, kar bi nastajalo na silo, bi med vrsticami takoj zaznali, da to ni to."

Kot doda Dacho, tudi ta prehod hip hopa v druge družbene sfere ni nekaj zgodovinsko novega. "Nekaj takega se je v preteklosti zgodilo tudi z jazzom. Res gre za neko doktrino, ki pa mora vseeno imeti neki vzgib, ki temelji na nukleusu naroda ali družbe. Brez tega ni nič."

Zgodbe, ki živijo zgolj v slovenščini

V jedru skupine Matter pa se kljub nizu nacionalno različnih vplivov, ki segajo od ameriške urbane glasbe do kulturnega okolja bivših jugoslovanskih republik, razkriva presenetljivo močna navezanost na slovenski jezik. Tudi zato se ustvarjanja v drugih jezikih lotevajo izključno pod okriljem drugih ustvarjalnih projektov. "V preteklosti smo že delali za tuje trge, ampak smo si rekli, da je Matter kot skupina vezana izključno na slovenski jezik. Če bomo delali komade v bosanščini ali srbščini, bo to pod drugim imenom." pojasni Dacho. "Ne bi zavrnili ponudb za špile v Zagrebu, Beogradu, Marseillu ali kje drugje," k temu doda Levanael. "A Dacho in Tunja se tako čudovito izražata v slovenskem jeziku, da je samo v njem mogoče pričarati to, kar pripovedujeta."

Takšna ljubezen do jezika je še toliko bolj presenetljiva, če vemo, da se je slovenščina po osamosvojitvi tako v glasbi kot v filmu pogosto ubadala z očitki, da je nespevna, pretrda in nasploh neprivlačna. Fantje iz skupine Matter zagovarjajo ravno nasprotno mnenje. "Slovenski jezik je čudovit. Problem je bil v tem, da ni imel časa, da bi se razvil v nekaj živega. Zelo se je trudil, da bi bil definiran, ampak je ravno skozi to izgubil svoj srž," razmišlja Dacho. "Potem pa smo ugotovili, da se v prvi vrsti ukvarjamo s slovenskim jezikom in da je to, kar počnemo, zelo vezano nanj. In to te pripelje do ugotovitve, da to, kar delaš, ni samo glasba. Da je to nekaj, kar ostaja in da se bodo klinci še leta vračali nazaj k temu."