(INTERVJU) Simona Vidmar: Od arktične vojaške baze do ogroženih papagajev

V Mariboru bo od 21. maja do 18. julija Mednarodni trienale umetnost in okolje, EKO 8. Pred ugledno prireditvijo, ki bo privabila mnoga vrhunska imena sodobne umetnosti, smo se pogovarjali s kustosinjo Umetnostne galerije Maribor Simono Vidmar.

Z osmo izdajo ponovno zaganjate Mednarodni trienale umetnost in okolje. Trienale EKO je bil v Mariboru ustanovljen leta 1980, še v nekdanji Jugoslaviji. Koliko se najnovejša izdaja naslanja na to tradicijo, ki je vsega spoštovanja vredna, saj je bila tema izjemno progresivna?

"Tradicija je bila odločilna pri ponovnem zagonu EKO trienala. Brez preteklosti bi bil naš trienale tako rekoč nelegitimen. Tema, kot pravite, je bila nekoč progresivna, danes je to ena osrednjih tem družbenega diskurza, z njo izstopamo iz množice drugih bienalnih/trienalnih prireditev po svetu in se oziramo naprej. Ob novem zagonu trienala smo spremenili nekatera osnovna izhodišča. Glavna sprememba je gotovo v tem, da trienale selimo v živo okolje - letos je to Melje - z namenom, da odkrivamo predele, ki so za mesto pomembni in izkazujejo potencial za razvoj. Ob tem je bilo enako pomembno tudi to, da trienale postane platforma za izmenjavo znanj in povezovanja v mestu. In mislim, da nam je uspelo. Z nami pri projektu tako sodelujejo številne mariborske institucije, podjetja, nevladne organizacije, posamezni strokovnjaki - med drugim Galerija ED2RD, Muzej NO, podjetje Lumar, Sinagoga, Lutkovno gledališče, oddelek za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti, Iniciativa Mestni zbor, projekt pa je podprlo in vzelo za svojega tudi mestno vodstvo."

Kot vodja projekta EKO 8 skupaj s kuratorjem Alessandrom Vincentellijem pripravljate razstavo Pismo za prihodnost z izjemno mednarodno zasedbo umetnikov. Po kakšnem ključu ste jih vabili in koga bi izpostavili?

"Selekcijo mednarodne zasedbe umetnikov in koncept razstave Pismo za prihodnost je zasnoval gostujoči kustos Alessandro Vincentelli iz Velike Britanije. Zanimalo ga je troje: kako sodobni umetniki ob uporabi osebnih, zgodovinskih in mitoloških zgodb prepričljivo pripovedujejo o realnosti podnebnih sprememb; kako umetniki s svojo umetniško prakso pozivajo k skupnemu delovanju, k aktivizmu in povezanosti družbe; ter kako umetniški projekti omogočajo prenos znanj, arhiviranje preteklih izkušenj in aktiviranje le-teh za prihodnost. Na razstavi predstavljamo okoli 30 avtoric in avtorjev od Yoko Ono in Staneta Jagodiča z deli iz 60-ih in 70-ih let prejšnjega stoletja do del nedavnih diplomantov umetniških akademij, ki so nastala kot odziv na vabilo kustosa, kontekst prizorišča in pandemično realnost.

Zame v izboru umetniških projektov izstopajo tri nenavadna filmska/video dela treh zelo fascinantnih avtorjev oziroma umetniških tandemov. Ena od teh je Emilija Škarnulytė, mlada umetnica iz Latvije, ki nas v svojem video delu Sirenomelia (2017) popelje na potovanje v arktični pas, v izpraznjeno podmorsko vojaško bazo iz časa hladne vojne, kjer avtorica zaplava v ledenih podzemnih tunelih, izpraznjenih ljudi in strojev, in kjer se brišejo meje med ekološkimi in kozmičnimi silami. Drugo tako delo je video znanega ameriško-kubanskega tandema Jennifer Allora & Guillermo Calzadilla, Velika tišina (2014), kjer so glavni protagonisti ogroženi papagaji iz amazonskega pragozda. Ti komentirajo človeško željo in napore v iskanju inteligentnega življenja v globinah vesolja, medtem ko sami razmišljajo o koncu svojega obstoja na Zemlji. Tretje delo je video instalacija Southwind (2019), delo francoskega umetnika Maxima Berthouja in slovenskega umetnika Marka Požlepa, ki sta se pred leti spoznala na rezidenci v Mariboru in od takrat občasno sodelujeta. Southwind predstavlja njuno mesec in pol trajajoče potovanje po reki Misisipi. V doma izdelanem čolnu na parni pogon potujeta po tej mitični reki, po poti zbirata lokalno pridelano (in gensko manipulirano) koruzo, pred njima pa se razpleta ameriška krajina, kot jo poznamo - prepuščena divjim zakonom kapitala, individualistična, prežeta z rasizmom in brezsramno oborožena. EKO 8 odpira zgodbe, ki jih ne gre zamuditi."

Prostor EKO 8 je nekdanja tekstilna tovarna MTT, ki nosi posebno sporočilo industrijske dediščine tudi za prihodnost. Na preddogodku lani smo že občudovali prostore in kohezijo različnih deležnikov mesta pri dogodku. Kako pa bo koronski čas zaznamoval prireditev?

"Prizorišče EKO 8 je dejansko fascinantno. Nekdanja tovarna MTT v Melju je bila v celoti zgrajena v 20-ih in 30-ih letih prejšnjega stoletja, ko je bila to še Hutterjeva tovarna, in je odličen primer modernistične arhitekture. Ostala je tako rekoč zamrznjena v času, brez večjih sprememb, dozidav, rušitev. Na časovno kapsulo, v kateri se nahaja MTT, me je pred leti opozorila umetnica Mirjana Rukavina, ki je stanje tudi dokumentirala. Kasneje smo njene odlične fotografije razstavili v UGM Studiu. Tako se je začela ideja o MTT kot prostoru za umetniško intervencijo.

Razstava EKO 8 bo na okoli 4300 kvadratnih metrih na ogled v treh prostorih nekdanje tovarne - v hali, kjer je bila nekoč merilnica oziroma adjustirnica blaga, ter v dveh etažah nekdanjega skladišča tekstila. Žal nam je, da ne bomo uspeli v EKO 8 vključiti še drugih prostorov MTT in jih odpreti za javnost, bomo pa ponovno organizirali vodstva v spremstvu zgodovinarjev in nekdanjih zaposlenih. Ker se razmere stabilizirajo in ukrepi rahljajo, upamo, da bomo dogodke v okviru trienala (vključno z otvoritvijo) lahko izvedli v živo. Mariborčane zelo lepo vabimo v Melje, ki bo to pomlad in poletje nova destinacija za umetnost."

EKO 8 raziskuje stičišča med trenutnimi družbenoekonomskimi izzivi, okoljsko politiko in postkolonialno globalizacijo. Briše meje med globalnim in lokalnim, posameznikom in skupnostjo, naravo in kulturo ... Koliko je družbenopolitična skupnost zdaj bolj senzibilizirana na take teme, kot je bila v preteklosti?

"Mislim, da je čas za senzibilizacijo potekel, zdaj zavedanje obstaja na vseh nivojih družbe in politike. Danes (neuradno) govorimo o novi geološki dobi, o antropocenu, o dobi, v kateri je za podnebne spremembe prvič v zgodovini našega planeta krivo delovanje človeka. Zdaj gre bolj za vprašanje, kaj bomo kot družba storili. Naslov razstave Pismo za prihodnost črpa svoj navdih iz majhne, simbolične geste, ki se je zgodila na Islandiji leta 2019. V tej najbolj severni državi, ki je svoje ime dobila po ledenikih, ki jo prekrivajo, so zabeležili izginotje svojega prvega ledenika. Znan islandski pisatelj Andri Snaer Magnason je to izgubo obeležil s spominsko ploščo, na katero je zapisal sporočilo za prihodnje generacije: 'Vedeli smo, kaj se dogaja in kaj moramo storiti. Samo vi boste izvedeli, ali smo to tudi storili!' EKO 8 predstavlja kreativne predloge umetnikov, ki združujejo ekološko trajnost, podnebno pravičnost in radikalno demokracijo, v času, ko so takšni kreativni predlogi nujno potrebni."

Med sodelujočimi umetniki bo tudi ena najbolj mednarodno priznanih slovenskih umetnic Marjetica Potrč. Kako ste jo pridobili? Mimogrede: po mami, pisateljici Branki Jurca, je povezana tudi z Mariborom.

"Povabil in pridobil jo je kustos. Za razstavo je bila skorajda usodnega pomena, Alessandro Vincentelli si EKO 8 brez Marjetice Potrč ni mogel predstavljati. Marjetica Potrč je gotovo umetnica, ki je na področju prepleta umetnosti in okoljskega ozaveščanja ena najbolj prepoznavnih avtoric na svetu, in res smo izredno počaščeni, da je ne samo sprejela naše povabilo, temveč da je trienale podprla z vso svojo zavzetostjo in energijo. Njena dela so izrazito sodobna, zanimajo jo problemi globalizacijskih učinkov na način življenja hitro rastočih urbanih predelov in težave v ruralnih okoljih. Me veseli, da je povezana tudi z Mariborom, in zelo sem vesela, da se nam bo v MTT pridružila v živo."

Organizirali boste tudi mednarodno konferenco Radikalnim in kreativnim ekologijam naproti 22. maja v živo v MTT in na spletu. Konferenca bo obravnavala resnost okoljskih in podnebnih razmer, pa tudi potencial umetnosti, da se z njimi kritično in kreativno spopade tako na lokalni kot globalni ravni. Govorci: T. J. Demos, Maja in Reuben Fowkes, Elke Krasny, Andri Snaer Magnason, Luka Omladič, Lucia Pietroiusti, Marjetica Potrč. Morda poveste kaj več o tem druženju znanosti in umetnosti na mednarodni ravni?

"Konferenco organiziramo v sodelovanju z Društvom Igor Zabel za kulturo in teorijo iz Ljubljane. Gre za pomembno institucijo, z močno mednarodno prepoznavnostjo in ugledom med strokovnjaki po svetu. Zato smo bili več kot navdušeni, ko nas je kontaktirala programska vodja Urša Jurman z idejo skupne konference. S tem sodelovanjem nam je k projektu EKO 8 uspelo privabiti nekaj svetovno znanih kuratorjev, raziskovalcev, pisateljev in umetnikov, ki bodo predstavljali radikalna in kreativna razmišljanja na preseku med ekologijo in sodobnimi umetniškimi praksami. Naj med gosti ponovno izpostavim islandskega pisatelja Andrija Snaera Magnasona, katerega najnovejša knjiga O času in vodi je postala prava svetovna uspešnica. Magnason primerja obsežnost in abstraktnost podnebnih sprememb s fenomenom črne luknje - pojavi podnebnih sprememb so tako obsežni, da pogoltnejo vse besede in vse pomene, podobno, kot je zaradi svoje neizmerne gravitacije nevidna črna luknja. Da bi lahko opisali črno luknjo, moramo pogledati okoliške galaksije, da bi razumeli pojave podnebnih sprememb, moramo pogledati preko golih podatkov, tudi k vlogi umetnosti in umetnikov pri ustvarjanju novih sredstev komunikacije. Konferenca, ki bo hibridna - delno bo potekala v živo v MTT in delno na spletu, bo res odličen forum za kreativno razpravo, h kateri so vabljeni vsi."

Že lanski Dnevi zaganjanja EKO 8 v MTT so pokazali, kako zanimivo lokacijo ste odkrili. V tem vmesnem času ste navdušili mestno oblast za Novi Maribor - v bistvu velik premik, kajne?

"Skoraj tektonski premik, bi rekla. Močno verjamem, da se lahko v Melju in še posebej na lokaciji MTT zgodijo veliki premiki. Da lahko pride do preobrazbe zapuščene industrijske dediščine in degradiranega okolja, kot so to izvedli v številnih evropskih mestih. Kultura lahko znotraj tega procesa odigra pomembno vlogo, tako simbolno, kar se odvija sedaj, z našo intervencijo v MTT, kot tudi formalno, ko prostori pridobivajo nove namene."