(INTERVJU) Tanja Petrič: Slovensko literaturo vpisujejo na svetovni zemljevid vsi jeziki, ne samo angleščina in nemščina

30.08.2021 06:15
S predsednico Društva književnih prevajalcev Slovenije ob koncu prevajalskega seminarja slovenske književnosti
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Maribor: predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Tanja Petrič Avtor: Igor Napast (foto: Igor Napast)
Igor Napast

Za vami je 11. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. Gre torej za več kot dekado skrbno organiziranega dela. Kako se to desetletje "obrestuje"? Smo dobili več prevajalcev slovenske književnosti v tuje jezike, je nivo prevajanja višji in/ali je izšlo več knjig v drugih jezikih?

"Prevajalski seminarji so vzpostavili pomembno mrežo književnih prevajalk in prevajalcev iz slovenščine v tuje jezike, ki pred tem v takšni meri ni obstajala. Niso pomembni le končni izdelki seminarja, kot je povišano število revijalnih, v idealnem primeru pa knjižnih objav izbranih slovenskih avtorjev in avtoric –, ki jih sicer beležimo, a moramo celostno raziskavo na tem področju še opraviti –, temveč predvsem tudi povezovanje, izmenjava mnenj in izkušenj, pa tudi čisto konkretno, jezikovno sodelovanje med prevajalci slovenske književnosti, kar odpira vrata vsem kakovostnim slovenskim avtorjem in knjigam, ne le izbranim besedilom. Na seminarje vključujemo tako uveljavljenje književne prevajalce iz slovenščine kot tudi perspektivne, ki na to polje šele vstopajo in izkazujejo primerne (jezikovne) kompetence, hkrati pa postajajo vse pomembnejši posredniki slovenskega jezika, književnosti in kulture."

Kako pomembni so prevajalci pri iskanju založnika?

"Prakse, kako priti v tujini do prevoda slovenske knjige, so različne in odvisne od posameznega jezikovnega okolja ali celo določene založbe. Ponekod tuje založbe sodelujejo izključno s slovenskimi založbami in ne sprejemajo prevajalčevih predlogov, drugje preko neodvisnih recenzentov naročajo ocene slovenskih knjig, spet drugje pa imajo prevajalci in njihovi neposredni stiki z domačimi založniki veliko težo. Seveda tudi razne oblike finančnih podpor, kot jih razpisuje Javna agencija za knjigo, za tujega založnika običajno delujejo stimulativno. Pomembno pa je tudi, da znajo prevajalci sestaviti tako imenovani book proposal, knjižni predlog, ki celostno predstavi določenega avtorja in izbrano knjigo, na podlagi vzorčnega prevoda v ciljni jezik pa daje tujemu založniku občutek za besedilo. Tudi to je ena od spretnosti, ki jih 'vadimo' na seminarju."

Kakšen je interes za seminar?

"Interes za seminar je po več kot desetih letih še vedno izjemen. Presenečena sem bila, da se je na lanskoletno, zaradi epidemije spletno različico seminarja prijavilo in na njej aktivno sodelovalo kar enaindvajset prevajalcev, kljub številnim omejitvam, ki jih prinašajo tovrstne izvedbe na daljavo, pri katerih umanjka živi stik in tako pomembno druženje ob pestrem spremljevalnem programu, ki vključuje oglede slovenskih znamenitosti, razstave, filmske projekcije, tematska vodenja, ekskurzije itd. Ker smo pri organizaciji ''v živo' prostorsko in finančno bolj omejeni in lahko na seminar povabimo dvanajst udeležencev, smo morali letos žal odsloviti skoraj polovico prijavljenih kandidatov."

Kako izbirate dela v fokusu (in kdo in zakaj je bil v fokusu letos?)

"Knjige v fokusu izbiramo na podlagi več kriterijev, predvsem pa gre za dela, ki so v preteklem letu ali dveh doživela širše priznanje strokovne in bralske javnosti, so bila nagrajena ali posebej izpostavljena in bi utegnila tudi tematsko zanimati širši mednarodni prostor. Vselej je v izbor vključeno tudi po eno slovensko mladinsko delo. Letos smo se odločili za žanrsko pester izbor, tako da so se prevajalci ukvarjali z izbranimi odlomki iz romana V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja, kriminalke Retrospektiva Avgusta Demšarja, esejistično-reportažne knjige Plan B Boštjana Videmška ter mladinskega romana Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič."

Ali goji seminar "mešane zasedbe" ali pa so tudi ciljne skupine fokusirane?

"Srečanje, ki ga jaz imenujem 'ta velik seminar' in zadnja leta poteka v avgustu, ni usmerjeno v posamezne jezike, ampak vključuje čim bolj pisano množico prevajalcev iz različnih jezikovnih okolij. Pri mnogih jezikih niti ne bi mogli sestaviti fokusne skupine, ker imamo samo nekaj ali celo samo enega prevajalca, kar pomeni, da ti jeziki nikoli ne bi mogli biti uvrščeni na seminar.

Društvo slovenskih književnih prevajalcev specializirane seminarje izvaja posebej – doslej so bili to predvsem seminarji, ki so vključevali prevajalce iz slovenščine v nemščino in smo jih že nekaj let organizirali v luči predstavitve Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu. Najbrž ni treba posebej poudariti, da so prevajalci pri tovrstni predstavitvi izjemnega pomena, ob čemer seveda niso ključni samo določeni jeziki, kot sta angleščina ali nemščina, na katera se osredotočajo mnoge aktivnosti okrog Frankfurta, temveč vsi jeziki, ki vpisujejo slovensko književnost na svetovni zemljevid. Tega pa ne nazadnje izrisujemo tudi na Mednarodnih prevajalskih seminarjih slovenske književnosti, že vrsto let, še preden smo imeli Frankfurt v mislih in srcu."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta