Kako narediti privlačen in pomemben festival v majhnem kraju?

Program letošnje, že tretje edicije platforme za internacionalizacijo sodobnih performativnih umetnosti Trigger se bo odvil med 29. majem in 2. junijem v Mariboru in Ljubljani, umetniki in številni sogovorniki pa se bodo osredotočili na prihodnost internacionalizacije v času zdravstvene, družbene in ekološke krize. "Vsi iščemo nove oblike skupnega, zato bomo mednarodnim programerjem iz vse Evrope ponudili možnost, da spoznajo drzne uprizoritve, navdihujoče performerje, izzivalne delavnice in začnejo zanimive pogovore z umetniki in producenti neodvisne performativne umetnosti v Sloveniji," so sporočili organizatorji.

Ob društvu Moment, ki v soboto začenja tudi festival Prestopi v Mariboru, platformo za sodobne uprizoritvene prakse zadnja leta razvijajo Gledališče Glej, Center za kreativnost, Slovensko mladinsko gledališče, Zavod Maska (program Nove pošte), Mesto žensk, Pekinpah in Bunker. Pilotno edicijo so izvedli leta 2019 v okviru Prestopov in že takrat medse povabili tuje partnerje, s katerimi sodelujejo. "Namen je bil, da vidimo njihov odziv ter skupaj ob ogledu predstave in živem utripu festivala razmišljamo, kakšno platformo bi potrebovali in kako se lotiti vprašanj decentralizacije za krepitev neodvisnega sektorja v Sloveniji. Koronska edicija nam je dala zagon, da začnemo konkretno premišljevati o prihodnosti in mednarodnih sodelovanjih pa tudi regijskih in nacionalnih," izpostavlja Barbara Poček iz Gleja.

Povezave in zaupanje

Dodaja, da je večina uprizoritvenih praks, sploh neodvisnih, centralizirana v Ljubljani. Maribor se počasi postavlja ob njen bok in oživlja sceno, velik del Slovenije pa dostopa do teh praks nima. "Obstajajo organizatorji, lokalne pobude, ki se trudijo aktualizirati programe ter biti odprti in vzgajati publiko, zato je festival prostor tudi za njih, da se srečajo z dobrimi praksami in si izmenjajo izkušnje, načine dela," opisuje naša sogovornica, željo po internacionalizaciji pa označi kot tek na dolge proge. V dveh letih so sicer uspeli z dogovori o gostovanjih, a zaradi korone veliko tega niso izpeljali. "Večkrat govorimo tudi o predstavah, ki še niso nastale, je pa ključno, da se že zdaj ustvarjajo povezave in odnosi zaupanja med nami. Programerji iz tujine bodo spoznali, kaj se tu dogaja, se spoznali z umetniki ... Showcase ni zastavljen kot sejem, tržni dogodek, kjer se kupujejo predstave, ampak je mesto srečevanj, spoznavanj, dolgoročnih partnerskih odnosov za prihodnost," razloži Barbara Poček.

Okoli 20 programerjev raznih festivalov in kuratorjev bo v prihodnjih dneh v Sloveniji, prihajajo pa iz Francije, Litve, Nizozemske, Nemčije, Madžarske, Italije, Španije. Vsak od slovenskih partnerjev bo poskrbel za svoj del produkcije, od nedelje pa se bo dogajalo med Glejem, Staro mestno elektrarno, Španskimi borci in Novo pošto. Iz aktualne sezone bo mogoče videti na primer projekt Ni mogoče čakati zaman Miklavža Komelja in Leje Jurišić, Slabo družbo Vita Weisa, projekt Simone Semenič Lepa kot slika in predstavo Jubilej v koprodukciji Gleja in Momenta. Slednji pripravlja otvoritveni festivalski dan v soboto, potekal bo v Lutkovnem gledališču Maribor. Osrednji dogodek je konferenca Decentralizacija umetnosti, tema je delovanje in ustvarjanje zunaj glavnih mest. Govorci bodo gostje z mnogih festivalov, denimo Danseua iz Španije, ki se dogaja v mestu s samo 500 prebivalci. Podobno je s festivalom Centrale Fies iz Italije, kjer mali kraj sredi idilične pokrajine privablja ljudi od vsepovsod.

"To je tudi zanimiv primer, kjer se ustvari skupnost ustvarjalcev. Vsi, ki pridejo gostovat ali pa le na obisk, postanejo prebivalstvo tistega kraja. Gostili bomo tudi predstavnike festivala Kutna Hora na Češkem v kraju, ki je pod Unescovo zaščito. Kar pomeni, da je turističen, nima pa dovolj kulturnega programa. Slišali bomo, kako so zaštartali z uprizoritvami in hkrati oživili okostenele industrijske strukture," pojasni Nika Bezeljak. Od slovenskih primerov bodo govorili o festivalih FKK in Flota, žal ne bo predstavnikov Plavajočega gradu, ki je odličen primer, kako lahko projekt s kopico prostovoljcev vibrira v celi državi, lokalnem okolju in tudi mednarodno, še opozori.

Vodilo so kulturni domovi

"Izbrali smo prakse, ki so izven centrov moči, izven urbanih centrov, saj gre tu za drugačno logiko in razmišljanja o tem, kako za ves čas svoje prisotnosti tvoriti skupnost. Hkrati gre za vpenjanje v lokalne kontekste. Na slovenski strani nam je glavno vodilo povezovanje s kulturnimi domovi. Zato pred konferenco začenjamo raziskovalni projekt, ki je prerasel v razstavo na arhitekturnem bienalu v Benetkah kot slovenski paviljon, kjer so raziskovali jugoslovanske načrte zadružnih domov. Slovenija to mrežo ima. Kulturni domovi so se ponekod preoblikovali, ponekod imajo aktivne programe, tudi produkcijo, spet drugod so se združili ali pa so ostale le zgradbe," pojasnjuje Nika Bezeljak.