Karpu Godini zlati pečat Jugoslovanske kinoteke

STA, MMAJ
06.12.2022 11:12

Slovenskemu režiserju bodo priznanje za izjemen prispevek h kinematografiji podelili danes, dogodek bo pospremila fotografska razstava

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Karpo Godina
Osebni arhiv

Kot poroča spletni portal Danas, se bo v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu nocoj odvil slavnostni dogodek, na katerem bodo slovenskemu filmskemu režiserju Karpu Godini podelili priznanje "zlati pečat" za izjemen prispevek h kinematografiji. Pred podelitvijo bodo prikazali dokumentarec režiserja Dragomirja Zupanca Ram za nekoliko slika (2005), posvečen ustvarjalnosti Karpa Godine, ter odprli fotografsko razstavo.

Kot še piše spletni portal, je za 7. december napovedana okrogla miza, na kateri bodo sodelovali slovenski in srbski filmski ustvarjalci in na kateri bodo predstavili publikacijo o opusu Karpa Godine. Na programu bodo tudi njegovi kratki filmi ter dokumentarni film Karpopotnik (2013) režiserja Matjaža Ivanišina

Filmski ter gledališki režiser, scenarist, montažer in direktor fotografije Karpo Godina se je rodil leta 1943 v Skopju. Sredi 60. let minulega stoletja je posnel serijo kratkih eksperimentalnih filmov in z njimi uspešno gostoval po jugoslovanskih festivalih. Leta 1968 je vstopil v svet profesionalne filmske produkcije, ko ga je Želimir Žilnik povabil k filmu Zgodnja dela (Rani radovi) kot direktorja fotografije, snemalca in montažerja. Film je zmagal na Berlinskem filmskem festivalu. Kot režiser, direktor fotografije, snemalec in montažer je leta 1980 posnel svoj prvi celovečerni film Splav meduze. Na AGRFT je vrsto let poučeval filmsko režijo, pozneje pa predmet Filmska in TV kamera.

Prejel je več kakor 40 najpomembnejših domačih in tujih nagrad, med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 2006. Sedem let pozneje je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, leta 2018, ko je bila tudi njegova retrospektiva v newyorški Momi, pa je prejel še Štigličevo nagrado Društva slovenskih režiserjev in režiserk za življenjsko delo. Istega leta mu je Mestna občina Ljubljana podelila Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Leto kasneje pa mu je Združenje filmskih snemalcev Slovenije podelilo nagrado Iris za življenjsko delo.

Kot je pisalo v utemeljitvi Štigličeve nagrade, so njegovi kratki filmi, kot so Piknik v nedeljo, Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali Film s 14441 sličicami, pa celovečerci Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj pomemben del slovenske, pa tudi evropske filmske dediščine. Prikazani so bili na večini najprestižnejših filmskih festivalov - Umetni raj med drugim tudi v uradnem programu Cannesa - in na mnogih retrospektivah po vsem svetu. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta