Tako kot v prvem valu epidemije ostajajo še v drugem knjigarne zaprte tudi zdaj, ko so se vrata večine drugih trgovin znova odprla. Včeraj popoldan, ko smo že zaključevali redakcijo, je sicer vladni govorec oznanil, da se v oranžnih regijah v soboto odpirajo tudi knjigarne. Glede na to, da se odpira tako rekoč vse, to ni tako presenetljivo. Vseeno pa objavljamo članek, kot smo ga pripravili včeraj, v celoti. Odnos do kulturnih dobrin se z včerajšnjo napovedjo ni bistveno spremenil.
Knjigarne in tudi založbe neposredno so seveda pospešile druge načine prodaje in vzpostavile nove, vendar ti ne morejo nadomestiti klasične prodaje, ne prodajalcem in ne kupcem, ne količinsko in ne kakovostno. Največjega prodajalca - Mladinsko knjigo Trgovino - in Združenje založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici smo vprašali, kaj so naredili, da bi bilo drugače, kdo so njihovi sogovorniki in kako so se odzvali ter v čigavem interesu je blokada sektorja. Vprašanje smo naslovili tudi na v. d. direktorja Javne agencije za knjigo Sebastjana Eržena, in sicer smo vprašali, ali je agencija kot ustanova, ki skrbi za celo knjižno verigo in za dostopnost knjig, podprla prizadevanja knjigotržcev in ali je sploh zavzela stališče do tega problema. Odgovora (in niti zaveze, da bodo odgovorili "v zakonskem roku") nismo dobili.
Varnostni standardi so vsaj takšni kot v odprtih trgovinah
Iva Premerl, direktorica Mladinske knjige Trgovine: "Knjigarne so v letošnjem letu na osnovi vladnih odlokov zaprte že štiri mesece. Seveda smo vsi slovenski knjigarnarji in papirničarji presenečeni in ogorčeni, da ob sproščanju tako imenovanih covid ukrepov še vedno ostajamo prezrti in zaprti. Kot da so knjige in papirniški izdelki, ki se prodajajo v trenutno odprtih trgovinah, drugačni od naših. Vsekakor v Mladinski knjigi Trgovini zagotavljamo vsaj enake varnostne standarde kot ostali trgovci. Kot odziv na zaprtje smo zelo uspešno okrepili spletno prodajo in vse druge načine prodaje na daljavo, vendar to ne more nadomestiti izgube zaslužka v maloprodajnih enotah. Ključna letna sezona se izteka, naše zaloge knjig in prazničnih izdelkov pa samevajo na napolnjenih policah v trgovinah. Vse to počasi načenja tudi entuziazem in maksimalno organizacijsko fleksibilnost ter energijo zaposlenih v naši branži.
Letošnja prodaja je bila v času odprtih knjigarn zelo dobra. Kako zelo si kupci želijo novih knjig, vidimo po plazu naročil, ki se usipajo na naše prodajne spletne portale, pri čemer pa vemo, da si številni kupci še vedno želijo izbrati knjigo ali darilo v knjigarnah. Kriterijev, ki odločevalce vodijo k odločitvam, katera prodajna mesta so lahko odprta ali morajo biti zaprta, ne poznamo in jih ne razumemo. Ves ta čas smo bili tudi sami aktivni in smo na naslove pristojnih pošiljali številne argumentirane pobude za odprtje naših knjigarn in papirnic, vendar razen izraženega razumevanja za naše probleme ni bilo pozitivnih odzivov. Na vprašanje, v čigavem interesu je torej blokada, vam ne znamo odgovoriti, vsekakor pa zaprtje ni v našem interesu.
In če potegnemo paralele s preostalo Evropo: knjigarne so odprte v Italiji, Belgiji, Avstriji, Hrvaški, Cipru, Italiji, Estoniji, skandinavskih državah, Poljski, Portugalski, Španiji …"
Knjigarne bi morale biti nacionalno pomembna infrastruktura
Zdravko Kafol, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK): "Ko je bila pred skoraj 30 leti pri nas izrečena sintagma 'Knjiga je kot čevelj', si nismo mislili niti v sanjah, da se bo to uresničilo, še več, da bodo trgovine s čevlji postale pomembnejše od knjigarn! Na ZKZK smo 27. oktobra, tri (!) dni po začetku zaprtja, pripravili apel za ponovno odprtje knjigarn, ga posredovali v sopodpis panožnim stanovskim organizacijam (Društvu slovenskih pisateljev, Društvu slovenskih založnikov, Društvu slovenskih knjigotržcev, Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Bralni znački), ki so ga razen Društva slovenskih pisateljev vse sopodpisale, ter ga poslali vsem odločevalcem (vlada, ministrstva, poslanske skupine, mediji). Danes (v četrtek, op. p.) pošiljamo drugi poziv, na iste naslove. Verjetno bo potreben januarja tretji, saj se že govori o tretjem valu, in tako naprej. Realna moč peticij in apelov je žal omejena. Knjiga je posebna, ker ima dve dimenziji, gospodarsko in kulturno-izobraževalno. Katero je matično ministrstvo? Vsa tri? Na ZKZK smo se odločili, da bomo vse sile usmerili v prizadevanja, da se knjiga uvrsti med nujno potrebne življenjske dobrine, knjigarne pa med nacionalno pomembno infrastrukturo (kot je to v Italiji in Belgiji), kar je tudi jedro današnjega apela. Zdi se nemogoče, ampak tudi prizadevanja za 'superznižano' stopnjo DDV so se zdela taka in so trajala trinajst let. Kdo ima interes? Kot pravi Neil Gaiman, državljani imamo dolžnost in pravico voliti take voditelje, ki razumejo in cenijo literaturo, knjige in branje. Ko bo tako tudi pri nas, knjigarn ne bodo več zapirali, ampak jih bodo kulturni ministri in predsedniki javno obiskovali (Italija, Francija) in na tak način pozivali prebivalstvo, da stori enako."
"Kot pravi Neil Gaiman, državljani imamo dolžnost in pravico voliti take voditelje, ki razumejo in cenijo literaturo, knjige in branje"
Apel za ponovno odprtje knjigarn
Spoštovani,
v zvezi z Odloki Vlade RS o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki določajo, da je začasno prepovedano ponujanje in prodajanje nekaterih vrst blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije, med drugimi tudi knjigarnam, podajamo naslednjo POBUDO:
Knjigarne so pri nas zaprte že skoraj dva meseca, skupaj s prvim zaprtjem skoraj štiri mesece. Zaprtje povzroča nepopravljivo ekonomsko škodo knjigotrški panogi v obliki preko pet milijonov evrov izpada prihodkov ter družbi kot celoti, za katero si prizadevamo, da bi bila družba znanja, prebivalke in prebivalci pa ustvarjalni, podjetni in razmišljujoči posamezniki in posameznice. Knjigarne predstavljajo zelo nizko tveganje za širjenje okužb, zagotovo pa ne višje od prodajaln, ki so trenutno med izjemami. V Avstriji, Belgiji, Hrvaški, Cipru, Italiji, Estoniji, Finski, Norveški, Portugalski, Poljski, Romuniji, Španiji, Švedski so odprte, v Srbiji in Latviji samo med vikendi, ponovno so jih odprli na Češkem, v Grčiji, Irski, Franciji, Bolgariji (razen v nakupovalnih centrih). Tudi v Berlinu so knjigarne odprte.
Iz teh razlogov dajemo pobudo za čimprejšnje ponovno odprtje knjigarn ter v nadaljevanju po uvrstitvi knjig med nujno potrebne življenjske potrebščine, knjigarne pa med dejavnosti, ki predstavljajo nujno potrebno infrastrukturo za nemoteno delovanje življenja prebivalk in prebivalcev Slovenije.
Upravni odbor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, Janez Miš, predsednik
Obiščite spletno stran brez oglasov.
