Oče in sin in še kak g(h)ost. Pravzaprav trije. Vrhunski. Pred že dolgo ne videno množico od skladbe do skladbe bolj navdušene publike. Tako bi lahko na kratko opisali drugi večer letošnjega poletnega cikla Glasbarium, ki ga znani mariborski etnojazzovski pihalec Vasko Atanasovski in Klub KGB tokrat pripravljata pod zunanjo tribuno Lutkovnega gledališča Maribor v kompleksu nekdanjega minoritskega samostana.
Vasko Atanasovski je bil s svojimi saksofoni in flavto v ponedeljek v osrednji odrski vlogi. A zares glavno v Duu Atanasovski je tokrat prepustil svojemu sinu. Celoto so z energičnim muziciranjem izdatno zaokrožili njuni gostje - Marko Črnčec (klaviature), Marko Korošec (kontrabas) in Marjan Stanić (bobni, tolkala). Da je sicer še zelo mladi Ariel Vei Atanasovski izredno nadarjen glasbenik, predvsem klasični in tudi jazzovski violončelist, smo se imeli priložnost prepričati že večkrat. A tokrat se je izkazal še kot akustični kitarist in skladatelj.
Ljudska modrost pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Pozitivistična filozofija je to nazorno razložila s prepletom dednosti, okolja in momenta. Ta v minulem letu in pol (že kar pretirano) ostrih epidemioloških ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19, vsesplošnih zapor družabnega življenja in še posebej javnih kulturnih prireditev ni bil ravno naklonjen koncertom in nastopom nasploh. Tisti prenosi v živo ali predvajanja posnetkov preko internetnih kanalov so pač zelo približen, vsekakor pa nezadosten nadomestek poslušanja in druženja v živo. Je pa karantenska zaprtost med domače štiri stene mnoge ustvarjalce spodbudila k bolj osamljenim tipom kreativnosti. Glasbenike tudi k zbranemu ustvarjanju novih skladb in piljenju obstoječih.
In prav sadovi skladateljskega ustvarjanja Atanasovskega mlajšega v času koronavirusne kuge, ki naj bi v kratkem izšli na zgoščenki prav te zasedbe, so tvorili večino repertoarja ponedeljkovega koncerta. V prepletu z nekaj na novo prirejenimi znanimi skladbami Atanasovskega starejšega z zaznavnim pridihom ljudskih glasb Balkana, še posebno Severne Makedonije, kamor segajo korenine njegovih prednikov. V skladbah njegovega potomca so ljudski vplivi vsaj na prvi prisluh manj izraziti. Je pa mogoče opaziti diskretno spogledovanje s strukturami klasične, kavarniške, ulične, celo cirkuške, plesne (tako standardne kot latinskoameriške), bluesovske, rockovske, novovalovske in pop glasbe ter kot nekakšne komentatorske vložke tudi motivne drobce iz zgodovine popularnega jazza vse do malce staromodnega dixielanda. Zna pa peterica, ki je zaigrala na odru pod mogočnim hrastom, tudi navdušujoče sproščeno zaswingati. In dvigniti publiko na noge do stoječih ovacij.
Te je za zaključek po nekaj podaljških in dodatkih prekinila napoved oziroma obljuba, da tradicionalno Vaskovanje (še en projekt Vaska Atanasovskega z gosti v tesnem sodelovanju s Klubom KGB) letos vendarle bo. Prav tam pod minoritsko tribuno na večer petka, 13. avgusta. Za konec julijskega Glasbariuma pa bo mogoče še prej, prihodnji ponedeljek, prvič v Sloveniji videti in slišati dokaj redko kurioziteto: koncert (resda v Avstriji delujočega) tria vrhunskih iranskih glasbenikov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
