Spored Tomaž Bajželj - Surreal, Steingrimur Rohloff - Positive, Marton Illes - Psychogramm VII., praizvedba, in Alberto Carretero – Phorminx, praizvedba.
Izpovedi umetniških del vseh zvrsti umetnosti so bile skozi čas vedno tudi bolj ali manj zakrit ali direkten odmev na družbeno dogajanje v vseh njegovih komponentah, od religije, znanosti, tehnologije ... Ustvarjalci so bili vedno (in so) najobčutljivejši indikatorji za posledice novih dogajanj in najhitrejši v teh odmevih. V glasbi ni bilo nič drugače. Aktualna in prva globalna zdravstvena preizkušnja s korono v zgodovini človeštva ima in bo imela velik vpliv tudi na umetnost in njeno odzivnost na to katastrofo.
Pričujoči koncert je tudi v svojem programu mestoma zakrito pa tudi direktno odmevanje na to kataklizmo. V našem primeru je Glasbena fundacija Ernst von Siemens financirala naročilo štirih obširnih skladb (skupno trajanje je 50 minut) za izjemno kitaristko Klaro Tomljanovič štirim odličnim evropskim komponistom mlajše generacije za kitaro solo, ki imajo močno umetniško potenco. Pri nekaterih smo slišali doslej še ne slišano zvočnost kitare.
V prvi izvedeni skladbi Surreal Tomaža Bajžlja, ki živi in ustvarja v Berlinu, smo slišali subtilno skladbo z mavrico pretanjenih zvokov in sozvočnosti, nagovarjajočo iz brezmejne človeške intime, ki nas "odklaplja" od prozaične vsakdanjosti.
Kot antipod tej skladbi je odzvenelo delo islandsko-nemškega skladatelja Steingrimurja Rohlhova, ki je z neštetimi zvočnimi prijemi učinkovit in jasen poziv v maniri "ne dajmo se".
Po tej skladbi je sledil pogovor umetniškega vodje abonmaja Vita Žuraja z dvema prisotnima skladateljema Martonom Illesom in Albertom Carraterro ter preko video povezave s Tomažem Bajžljem iz Berlina. Med drugim smo slišali zanimive izkušnje kitaristke Klare Tomljanovič ob nastajanju in študiju teh novih skladb. Tako je publika izvedela marsikaj – tudi kot pomoč pri potopitvi v zvočnost teh del.
V nadaljevanju je bila na vrsti praizvedba skladbe Psychogramm VII. Martona Illesa iz Budimpešte, kjer je kitaristka v večini skladbe igrala na kitaro s pivovsko steklenico – mogoče kot odziv na zaprtost družbe ob koroni. Slišali smo zvočnosti, ki so kitari večkrat odvzemale njeno specifičnost. Za zaključek je bila tudi praizvedba skladbe Phorminx španskega skladatelja Alberta Carretera. Forminks (homerska lira), po zvoku med liro in citrami, je bilo znano glasbilo v Andaluziji že pred Homerjem in so z njim rapsodi spremljali svoje zgodbe. Skladatelj je z zvočno transformacijo forminksa na kitaro upodobil svoj zvočni pogled na to prvinsko glasbilo, ki nam lahko pove nekaj v sedanjosti in za prihodnost. S to učinkovito skladbo je bil zaključen v nadvse zanimivih komponentah koncertni večer.
V Švici živeča kitaristka Klara Tomljanovič je interpretka z izjemno muzikalno karizmo, izrednimi muzikalnimi zmožnostmi, briljantno tehniko in neusahljivo energijo. Z vsakim detajlom v teh nadvse zahtevnih skladbah odkriva in sugestivno projicira magijo zvočnosti. V skoraj polni dvorani ji je že ob prvi skladbi in do konca koncerta uspelo vzdrževati optimalno napetost poslušalcev. Koncert bo še večkrat ponovljen v Švici in Nemčiji, še prej pa v Ljubljani.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
