Četrti abonmajski koncert v gradu v Račah je bil v znamenju srednjeveške glasbe, poezije in plesa. Predstavil se je ansambel Capella Carniola v zasedbi Barbara Kanc, Kristina Martinc, Marta Močnik Pirc ter Janez Jocif in Franci Krevh s programskimi sklopi Danza sacra, Ecco la primavera, De arte saltandi in Festinamus.
Radovednost, od kod izvira naša zvočna sedanjost, je vedno prisotna na vseh področjih, tudi v glasbi. Glede zgodovinskega vedenja sta v primerjavi z glasbo daleč v boljšem položaju literatura in likovnost, saj se o tem, kako so igrali in peli ter plesali na primer v starem Egiptu, Mezopotamiji, Grčiji in starem Rimu, lahko samo sklepa. Glasba Evrope je lahko naslednica zvočnih kultur Judov, Grčije in Rima. V Evropi se dalj časa poskuša rekonstruirati mnogo kasnejša glasba srednjega veka; uspešen in zanimiv poskus je gotovo pred časom Orfova Carmina Burana s teksti nastajajočih modernih evropskih jezikov in tistodobnih melodij. Nekaj zanimivih poskusov je tudi v Sloveniji, eden teh je Capella Carniola. Naš sedanji prostor je bil brez dvoma del tedanjega skupnega evropskega miljeja, saj je naš prostor posejan z množico gradov iz tistega časa, ki so bili v lasti vladajoče nomenklature, ki si je krajšala čas s potujočimi muzikanti - trubadurji kot pevci, plesalci in instrumentalisti. Renesančni grad Rače brez dvoma ni bil izjema.
Na pričujočem koncertu nam je Capella Carniola pričarala nekaj tega časovno odmaknjenega, vendar zanimivega zvočnega sveta, ki je bil nadvse pisan in bogat po raznolikosti glasbil, ki so se šele čez stoletja začela tipizirati. V procesu te tipizacije se je tudi izgubljala čarobna zvočna raznolikost, ki jo v sedanjosti zopet iščemo. Glasbila tedanjega časa so bila dinamično prilagojena dominirajočemu vokalu. V tej stari glasbi je bil praviloma prisoten tudi gib, ples, ki se je v temelju ravnal po ritmiki besedila.
Od štirih programskih sklopov se je koncert v prvem delu dotaknil v dveh starodavnih slovenskih ljudskih pesmih, Riba faronika ter Marija in brodar, tudi našega prostora. Zraven teh dveh smo slišali še tri skladbe iz španske zbirke Libre Vermel iz 14. stoletja. V drugem sklopu smo tudi najprej slišali zelo staro ljudsko iz Bele krajine Cveče mi polje pokrilo in še tri skladbe iz francoskega, italijanskega in nemškega prostora iz 12. do 14. stoletja. V tretjem delu De arte saltandi italijanskih ustvarjalcev iz 15. stoletja smo v štirih skladbah zraven petja in instrumentalne igre tudi videli največ giba in plesa. V zaključnem delu koncerta je bila predstavljena še stara slovenska ljudska Zrasle so mi tri drobne konoplje, s francoskimi deli iz 16. stoletja.
Capella Carniola nam je to starinsko zvočno ogledalo predstavila v sugestivnem podajanju v vseh komponentah tega srednjeveškega ustvarjanja: v vokalu Marta Močnik Pirc, v plesu Barbara Kanc in Marta Močnik Pirc, v instrumentalni igri ob starih flavtah Kristina Martinc, ob enoročni flavti, strunski lajni in dudah Janez Jocif ter ob tolkalih, kraguljčkih, bobnu, gongu in lesnih zvočilih Franci Krevh.
Sinteza očarljivega srednjeveškega zvočnega in vidnega sveta ter poezije
S sintezo tega očarljivega srednjeveškega zvočnega in vidnega sveta ter poezije nas je Capella Carniola na arkadnem grajskem dvorišču postavila v drug svet, ki ga v teh ozkih časih še kako potrebujemo za vsestransko širino. Koncert je dosegljiv tudi na kanalu Youtube.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
