Statistični urad je tik pred Ta veselim dnevom kulture objavil statistične podatke o produkciji in porabi kulture v preteklem letu.
Na odrih (kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov) je bilo 24.154 prireditev. Približno polovica oziroma 49 odstotkov jih je nastala v lastni produkciji in koprodukciji, drugo so bila gostovanja. Največ jih je bilo izvedenih v kulturnih domovih in centrih za kulturo, kar 76 odstotkov, v gledališčih in obeh operah skupno 21 odstotkov, v glasbenih ustanovah pa trije odstotki.
Ti producenti so pripravili 152 festivalov. Več kot polovica, 78, je bilo glasbenih in plesnih, sledili so gledališki, ki jih je bilo 30, in filmski, teh je bilo 15. Prireditve v kulturnih domovih, gledališčih, operah in glasbenih ustanovah so lani pritegnile skupno 3,9 milijona obiskovalcev. V povprečju se je zvrstilo 66 prireditev na dan, v povprečju je bilo na vsaki 163 obiskovalcev. Glasbene in plesne prireditve si je ogledalo največ obiskovalcev. Na drugem mestu po obiskanosti so s 24 odstotki gledališke predstave, ki jih je bilo med prireditvami največ, 29 odstotkov. Na tretjem mestu so likovne in muzejske razstave, ki predstavljajo sicer le štiri odstotke vseh prireditev, vendar prispevajo 20 odstotkov vseh obiskovalcev.
Muzeji, galerije in ustanove z muzejskimi zbirkami so poskrbeli za 836 občasnih in 388 stalnih razstav ter na spletnih portalih objavili 74 e-razstav. Ob razstavah so ponudili delavnice, vodene oglede, interaktivne dogodke, predavanja, pogovore in drugo - kar 34.950 takih dogodkov je bilo.
Muzeji in galerije ter manjše muzejske zbirke so lani našteli približno 2,8 milijona obiskovalcev. Med obiskovalci razstav je bila večina, 80,9 odstotka, domačih. Vseeno pa delež tujcev, torej skoraj petina obiskovalcev, ni zanemarljiv. Posamezno razstavo si je v povprečju ogledalo 2254 ljudi.
Povprečna cena vstopnice za posamezno kulturno prireditev v 2023 je bila v kulturnih domovih 12,20 evra, v gledališčih in operah 11,30 evra, v glasbenih ustanovah 20,40 evra ter v muzejih in galerijah 5,30 evra.
Še založništvo: lani je 1398 slovenskih založnikov (med njimi je bilo 318 samozaložnikov), izdalo 5652 naslovov tiskanih knjig in brošur. 66,4 odstotka je bilo izvirnih del, ostalo prevodi, 82,4 odstotka je bilo prvih izdaj, ostalo ponatisi. Kakšnih 3.750 izvirnih slovenskih knjig je torej izšlo lani in 1900 prevedenih.
