Kulturna plaža na Ravnah na Koroškem se je v svoji četrti različici spet izkazala za odličen projekt, je tako primer sodelovanja domala vseh, raznovrstnih kulturnih ustanov v mestu, kot tudi združevanja in povezovanja različnih interesov, ki po eni strani nagovarja z več žanri in hkrati tudi več generacij. Kar bi plaža potrebovala, je še več izvedb oziroma širitev preko poletja (ali redno kulturno druženje, ki bi hkrati navajalo na redni program) in več obiskovalcev - prava škoda je namreč, da ne nagovori več ljudi, saj je njena ponudba kakovostna, vzdušje pa ob osrednjih gostiteljicah Katji Vravnik in Tei Kovše iz Gledališča dela prijetno in prijazno - torej prav takšno, kot ga v vse bolj pregreti in nastrojeni družbi tudi vse bolj iščemo in potrebujemo. Možnost povezave uličnega gledališča z bralnim kotičkom in navezava zunanjega kulturnega prostora z notranjo galerijo sta pred Kulturnim centrom Ravne na sploh premalo izkoriščeni.
Umestitev odprtja razstave Saša Vrabiča z naslovom Obrni ploščo v Galerijo Ravne Koroške galerije likovnih umetnosti (KGLU) v sklop kulturne plaže je sicer pritegnila nekaj obiskovalcev od drugod, zlasti iz Slovenj Gradca, od koder eden vidnejših predstavnikov post-medijskega slikarstva tudi izhaja. Vrabič se v galeriji na Ravnah samostojno predstavlja po desetih letih (leta 2011 se je tu predstavljal nazadnje z razstavo Razmeroma dostopne slike). Sicer je, kot sta poudarila tako direktorica KGLU Andreja Hribernik kot Jernej Kožar, kustos razstave, stalni cenjeni avtor, zastopan v več skupinskih razstavah v galeriji v Slovenj Gradcu. Na slikah z naslovom Naslovnice (Resnične barve) je Vrabič upodobil priredbe naslovnih vinilnih plošč nekaterih glasbenih izvajalcev iz obdobja pred internetom, pod upodobitvijo naslovnice pa je vedno haiku, ki glasbeni vidik interpretacije razširi z novo konotacijo. Prav haikuji, napisani ob robu s svinčnikom, ponujajo dodatne dimenzije premisleka in konteksta. V Vrabičevih delih na sploh zasledimo komentarje sodobne informacijske družbe in razmerja v medčloveški komunikaciji. Glavnino razstave predstavlja 84 slik na papirju, poleg njih pa so na ogled še slike Poklon razstavišču (triptih): Stairway to Heaven, The Doors, AC/DC in zvočni video A vendar se vrti (Eppur si muove).
Celodnevno kulturno plažno dogajanje je sicer od jutra ponujalo zanimive vsebine - dopoldansko gledališko predstavo Riba z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, delavnico sitotiska, ki je pritegnila mlajše in starejše, dobro so povezali nastope domačih lokalnih kulturnih ustvarjalcev, ki so jih poimenovali Domači biseri, združili pa so tako petje članic pevskega zbora Koroški mix iz medgeneracijskega centra, orientalski ples in gledališko predstavo Tee Kovše in Barbare Potočnik - Mož! Sedi z mano. Tudi zaključni dogodek - koncert Samuel Blues & Miha Erič je navdušil.
