Kulturni evro: Za vse podhranjene ne bo dovolj

Parlamentarni odbor za kulturo je ta teden obravnaval predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, znan kot zakon o kulturnem evru. Zakonski predlog je odbor podprl z dopolnilom, da bo zakon izvajan ne glede na javnofinančne zmožnosti. Zdaj predlog roma v državni zbor.
Vlada je predlog zakona, ki mu popularno rečemo kulturni evro, sprejela septembra. Po predlogu bi za to v letih od 2021 do 2027 potrebovali 122,6 milijona. Na ministrstvu za kulturo so prepričani, da bodo s tem zagotovili enakomeren razvoj na področju kulture, kjer prihaja do zmanjšanja investicijskih in razvojnih vlaganj že od leta 2009. Zakon bo predvidoma sprejet v začetku leta 2020, izvajati ga bodo začeli leta 2021.
Nujni programi so sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov, ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode s področja kulture, katerih ustanoviteljica je država ali lokalna skupnost, sofinanciranje nakupa ali obnov bibliobusov, ohranjanje in obnova najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter digitalizacija kulturne dediščine, podpora rabi slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti. Takoj po sprejetju na vladi je minister Zoran Poznič izpostavil, da je kulturno polje pri nas popolnoma podhranjeno, kulturni evro pa je zanj način, da po več letih pridobijo dodaten denar za kulturo. Sicer je to tudi politična zaveza iz aktualnega koalicijskega sporazuma.
Novi zakon pa gotovo ne bo gasil vseh požarov na področju infrastrukture in nujnih ukrepov. Za to je vsota preskromna, pa tudi časovnica črpanja vsote je predolga. Državna sekretarka Petra Culetto odgovarja: "Sredstva RS za uresničitev programov, zajetih v predlogu zakona, se bodo tako zagotavljala v obdobju od leta 2021 do 2027. Sprejeti zakon pa bo dal možnost izvajanja projektov in javnih razpisov oziroma javnih pozivov. Zakon je bil poslan v zakonodajni postopek, ki po poslovniških rokih prav tako terja nekaj časa. Obdobje enega leta pred vzpostavljenim financiranjem bo omogočalo pripravo kakovostnih projektov, javnih razpisov in javnih pozivov. Za pripravo kakovostnih projektov in vlaganj v obnovo nepremičnin je treba pripraviti dokumentacijo, kot je dokumentacija za izvedbo gradbenih del, ureditev avtorske pravice in sorodnih pravic. Na podlagi zakona bodo objavljeni tudi javni razpisi in javni pozivi za sofinanciranje projektov občin in drugih oseb zasebnega prava. Potencialni upravičenci bodo imeli dovolj časa, da bodo lahko pripravili ustrezne in kakovostne projekte ter načrtovali svoj delež lastnih sredstev. Menimo, da bomo s tem lahko zagotovili učinkovitejše izvajanje zakona, gospodarno porabo sredstev in ne nazadnje tudi učinkovitejše črpanje sredstev," pravi. Bodo pa sredstva namenjena tudi zasebnemu sektorju, pove, ne le javnim službam in drugim, od države oziroma občin ustanovljenih institucij.
Prvi zakon, takrat še kulturni tolar, je državni zbor sprejel leta 1998. V letu 2008 se je iztekla veljavnost že tretjega zakona, zato je skupina poslank in poslancev vložila novelo zakona, ki je podaljšal njegovo veljavnost za obdobje 2009-2013. Zakon je slovenski kulturi v celotnem obdobju veljavnosti prinesel 95 milijonov evrov, ki jih sicer ta sektor ne bi imel. Je pa vprašanje, zakaj je bilo ob zadnjem kulturnem evru črpana le tretjina sredstev. Culettova pravi, da je to bila po eni strani posledica pomanjkanja sredstev, po drugi strani pa taksativno našteti projekti kulturne dediščine, ki so bili predvideni za obnovo. "Vnaprej določen seznam predvidenih obnov je onemogočil možnost črpanja sredstev tistim, ki jih na seznamu ni bilo, bi pa projekte lahko realno izvedli. S tem predlogom zakona je dostop do sredstev omogočen vsem, ki bodo izpolnjevali predpisane pogoje. Tokrat pričakujemo, da bomo ob sprejetju predloga zakona v prvi polovici leta 2020 imeli dovolj časa, da vse potrebne razpise in pozive za črpanje sredstev z januarjem 2021 pripravimo temeljito in tudi čim bolj učinkovito," obljublja.