Ladies first! v Gradcu, razstava, ki vrača umetnicam na Štajerskem njihovo mesto v svetu umetnosti

Predstavitve umetnic in razstave, povezane z ženskimi temami, so v zadnjem desetletju v porastu. Čeprav je večina evropskih muzejev trenutno zaprta, je v njihovih prostorih na čakanju nekaj razstav o ženskih temah. V galeriji Uffizi v Firencah pripravljajo razstavo Cesarice, matrone, svobodne ženske, ki osvetljuje življenje žensk v prvih dveh stoletjih rimskega imperija, v Narodni galeriji v Londonu je na ogled razstava izjemne baročne slikarke Artemisie Gentileschi, v Muzeju Prado v Madridu se prvič skupaj predstavljata dve odlični slikarki druge polovice 16. stoletja, Sofonisba Anguissola in Lavinia Fontana, v dunajskem Belvederu je v fokusu pomembna predstavnica dunajske secesije Elena Lukasch-Makowsky, v Tate Modern se je spomladi končala razstava Dore Maar. To je le nekaj primerov. V naši neposredni bližini v Neue Galerie v Gradcu so septembra odprli razstavo del umetnic, ki so delovale na Štajerskem med letoma 1850 in 1950, pri čemer sta kustosa razstave Gudrun Danzer in Günther Holler-Schuster vključila tudi nekaj umetnic iz slovenske Štajerske.

Primanjkljaj umetnic v zgodovini umetnosti je težko nadoknaditi, a institucije, ki skrbijo za nacionalne in regionalne zbirke, prepoznavajo pomen in nujnost tega početja. Takšno stališče že več kot desetletje zastopamo tudi v Umetnostni galeriji Maribor. Situacija je namreč povsod podobna. V predstavitvi razstave Ladies first! sta kustosa zapisala: "Tradicionalno umetnost žensk ni imela enakih možnosti kot umetnost moških za uveljavljenost in prepoznavnost. Na Štajerskem se položaj umetnic ni bistveno razlikoval od preostale Avstrije ali Evrope. /…/ Umetniški sistem, ki so ga oblikovali moški, je sistematično marginaliziral žensko umetniško delo: dela žensk so bila manj razstavljena, manj odkupovana in raziskovana. Rezultat je bil in je, da ima ženska umetnost tudi danes podrejeno vlogo v našem kulturnem spominu. Cilj razstave Ladies first! je izravnati to splošno zatiranje ženske umetnosti. /…/ Projekt je bil razvit z zavedanjem, da je nesmiselno hierarhično postaviti en spol nad drugega, in z upanjem, da bomo z njim prispeval k resnični enakosti žensk in moških."

Razstava in spremni katalog prvič ponujata vpogled v umetnost okrog šestdesetih umetnic na Štajerskem od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Medtem ko so nekatere poznane in imajo svoje mesto v zgodovini umetnosti, pa so nekatere odkrite na novo. Na razstavo sta vključeni tudi dve umetnici iz zbirke Umetnostne galerije Maribor: Elza Oeltjen - Kasimir (1887-1944) in Fredy Koschitz (1914-2001). Med umetnicami, ki so delovale tudi na današnjem slovenskem ozemlju, pa so vključene še: Marija Auersperg Attems (1816-1880), Dora Hauser (1877-1946), Konstanze Frohm (1886-1984) in Tanna Kasimir - Hoernes (1887-1972).

Še nekaj zanimivosti o obeh umetnicah iz zbirke Umetnostne galerije Maribor. Slikarka in kiparka Elza Oeltjen - Kasimir je slovenskemu občinstvu dobro poznana kot ustvarjalka in tudi kot žena in muza slikarja Jana Oeltjena, s katerim je od 1931 živela v bližini Ptuja. Leta 2009 je Umetnostna galerija Maribor pripravila razstavo njenih del iz družinske zapuščine, njena dela pa so tudi sicer redno uvrščena v preglede zbirke UGM in izposojana za druge razstave. Dela Elze Oeltjen- Kasimir so bila recimo na mednarodni razstavi Obrazi ekspresionizma (1905-1920), ki je bila leta 1918 na ogled v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in je predstavila dela nemških, čeških in slovenskih ekspresionistov. Na trenutni razstavi Ladies first! je Elza Oeltjen - Kasimir predstavljena kot kiparka in slikarka z dvema slikama in dvema skulpturama iz zbirke UGM. Njen opus se je razvijal od začetnih secesijskih vplivov preko ekspresionizma (tudi pod vlivom avstrijskega slikarja Oskarja Kokoschke) pa do neoklasicizma. V katalogu med drugim preberemo, da so njena dela do nedavnega ostajala v senci njenega moža - usoda, ki jo je delilo veliko umetnic, poročenih z umetniki.

Povsem drugačna je zgodba slikarke Fredy (uradno Friederike) Koschitz, rojene Malec. Neue Galerie Graz in Umetnostna galerija Maribor hranita vsaka po dve umetničini sliki, vendar o njej ni bilo znanega tako rekoč nič. Klobčič se je pričel razpletati, ko sem v starem arhivskem dokumentu o prijavljenih družinskih članih na ljubljanskem naslovu naletela tudi na ime Elza Obereigner. To je bila Friederikina teta in prva šolana slovenska kiparka, njena dela pa so bila prvič predstavljena javnosti šele v letih 2018 in 2019 v Mestnem muzeju v Ljubljani (kustosinja Barbara Savenc). Na ta način sem prišla do kontakta ene od hčera Fredy Koschitz, ki je posredovala njen življenjepis. Sedaj vemo, da je v rojstni Ljubljani obiskovala večerni tečaj slikanja pri Henriki Šantel, da je v letih 1936 in 1937 študirala slikarstvo na akademiji v Münchnu, da je od jeseni 1937 do pomladi 1938 slikala na Siciliji in študijsko obiskala Firence. Leta 1940 se je poročila z novinarjem Ottom Koschitzem iz Maribora in tukaj živela ter ustvarjala do februarja 1945. V tem času so nastale tudi slike, ki jih hranita Neue Galerie Graz in Umetnostna galerija Maribor. Odlikuje jih fino občutenje barve in svetlobe, razkrivajo pa tudi poznavanje Paula Cezanna in njegovega načina gradnje slikarske površine. Leta 1945 je s tremi majhnimi hčerami prebegnila v Avstrijo in se nato za preživetje vrsto let ukvarjala z rezbarjenjem in restavriranjem. Slike Fredy Koschitz, ki so bile zadnjič razstavljene leta 1943 na skupinski razstavi v Mariboru, so tako po sedeminsedemdesetih letih sedaj ponovno na ogled javnosti v izbrani družbi drugih umetnic.

Razstava v Neue Galerie vrača umetnicam na Štajerskem njihovo mesto v svetu umetnosti in je odličen primer celostnega projekta, ki presega jezikovne in državne omejitve. Spremlja jo zajeten katalog z življenjepisi umetnic, seznami razstav in reprodukcijami del. V Neue Galerie v Gradcu bo razstava na ogled še do 21. februarja 2021.