Mariborčanka, ki živi v Švici: Stanje svobodnjakov je katastrofalno

Mojca Vedernjak, Mariborčanka, ki živi v kantonu Zürich, bi prav te dni nastopila na koncertih v Mariboru in Ljubljani s slovitim švicarskim Triom Absolut.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mojca Vedernjak in Nejc Lavrenčič na zadnjem obisku mezzosopranistke iz Švice v Sloveniji - koncerti samospevov so bili v Mariboru, Ljubljani in Slovenj Gradcu leta 2017.
Urška Lukovnjak

Mezzosopranistka Mojca Vedernjak je Mariborčanka, ki zadnji desetletji živi v Švici, v kantonu Zürich. V začetku aprila je načrtovala koncertno turnejo v rodnih krajih, v Mariboru in Ljubljani. Nastopila bi prvič v Viteški dvorani mariborskega gradu s priznanim švicarskim klavirskim Triom Absolut, s koncertom Preobrazbe. Priznani trio deluje od leta 2003 in mu je mesto Zürich leta 2018 podelilo nagrado mesta "Werkjahrbeitrag Interpretation" za njegovo dosedanje umetniško delovanje.
Nameravali so izvajati delo švicarske skladateljice Cecile Marti, to bi bila slovenska premiera, pa Berlioza Les Nuits d'été in Schönbergov Verklärte Nacht. Torej sodoben repertoar. Pripeljala bi v Slovenijo tudi izjemne glasbenice, kot je dolgoletna sodelavka, pianistka Stefka Perifanova, in violinistko Bettino Boller ter violončelistko Judith Gerster. Koncert so zdaj prestavili v naslednjo sezono. Vedernjakova je bila nazadnje v Sloveniji pred tremi leti. Na koncertih v Mariboru, Ljubljani in Slovenj Gradcu sta skupaj s pianistom Nejcem Lavrenčičem v ciklu Per Artem izvedla samospeve Huga Wolfa in Gustava Mahlerja. Program Wolfovih in Mahlerjevih samospevov sta izvedla tudi v Zürichu.
Sodelovanje s Slovenijo Vedernjakova nenehno ohranja. Tudi s Carmino Slovenico je sodelovala kot pedagoginja, v Švici in drugod po Evropi pa sodeluje v zborovskih in oratorijskih projektih ter v okviru delavnic za vokalno tehniko. Na slovenskih koncertnih odrih je doslej že večkrat nastopila s pianistko Stefko Perifanovo, predtem pa s kitaristom Žarkom Ignjatovičem.

Institucije so na boljšem

Kako v času koronakrize živijo svobodni umetniki v Švici? "Tudi tukaj je stanje svobodnih umetnikov katastrofalno. Kulturne institucije so malce na boljšem. Zvezni urad za kulturo v Švici in sklad Pro Helvetia sta se v preteklih dnevih pogovarjala z različnimi kulturnimi organizacijami, društvi in tako dalje. Odziv je bil hiter, prav tako obljubljena pomoč. Ta paket zajema tudi takojšnjo pomoč neprofitnim kulturnim podjetjem in kulturnim ustvarjalcem," razlaga Vedernjakova.
"Suisseculture, združenje, ki deluje že tri desetletja za varovanje avtorskih pravic, informira, kako lahko umetniki in umetnice zaprosijo za takojšnjo pomoč ali za nadomestila zaradi odpovedanih produkcij (predstav, koncertov, razstav ...). Suisseculture Sociale pa bo vskočil za nujno, takojšnjo pomoč. Za vloge prošenj za nadomestilo izpadlega prihodka je za svobodne umetnike sogovornik socialno-pokojninsko zavarovanje kantona, v katerem svobodni umetniki bivajo. Na spletnih straneh so objavljeni vse informacije in formularji. Konkretno to pomeni, da bo s tem v zvezi več pogovornih partnerjev na več krajih. Ne poznam natančno vseh švicarskih organizacij, skladov, njihovih dejavnosti in pravil. Zame so to zelo intenzivna raziskovanja. Predpriprave, zbiranje in odpošiljanje dokumentacije za projekte, to je sestavni del našega dela, poleg vsega glasbenega," razloži Mojca Vedernjak.
"V pevskem poklicu je najpomembneje, pravi, skušati se držati ustaljenih delovnih navad tudi v tej situaciji: vsaj nekako vzdrževati pevsko kondicijo, študirati materiale za prihodnje projekte, zaključiti kakšne druge, tekoče projekte in podobno - internet na srečo še dela. Vsi pa bomo morali tako ali tako počakati, kdaj, kje in kako s projekti naprej."

Kako v Švici pomagajo kulturnikom

Kako poteka švicarska pomoč kulturnikom? Obsega najprej nujno pomoč, ki je namenjena fizičnim osebam in neprofitnim kulturnim ustanovam. Nujna pomoč se ne določa na podlagi izgube dohodka, temveč glede na dejansko potrebo po likvidnosti. Nadomestilo pokriva največ 80 odstotkov finančnih izgub; pristojni organ je kanton, v katerem ima vlagatelj sedež ali prebivališče. Tudi makroekonomski ukrepi za samozaposlene obstajajo: samozaposleni lahko zaprosijo za nadomestilo za izgubo zaslužka, ki je nastala zaradi ukrepov vlade za boj proti epidemiji koronavirusa. Nadomestilo znaša 80 odstotkov povprečnega bruto dohodka, pridobljenega pred začetkom upravičenosti, največ 196 frankov na dan. Izplačanih zneskov ne bo treba povrniti, ampak jih bo treba prijaviti kot dohodek.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta