Ludwig Hartinger bo nagrajen za prevod Kosovelovih pesmi, združenih v zbirki Mein Gedicht ist mein Gesicht: Invention einer orphischen Landschaft. Nagrado mu bodo podelili v soboto na Frankfurtskem knjižnem sejmu.
Kot so sporočili iz Goethe-Instituta Ljubljana, ki podeljuje to nagrado za izredne dosežke na področju prevajanja leposlovnih, humanističnih in esejističnih del iz nemškega v slovenski jezik in obratno, je Hartingerjeva knjiga, ki je letos izšla pri založbi Otto Müller Verlag, po mnenju strokovne komisije veliko več kot nabor prevodov pesmi.
"Njegovo globoko poznavanje opusa Srečka Kosovela omogoča, da za nemško govoreče bralce inscenira celosten pogled na pesnika in njegovo ustvarjanje. Raznolikost besedil, ki so v knjigi zbrana, saj najdemo lirične pesmi o naravi, apokaliptične o koncu Evrope, konstruktivistične ali avantgardistične in vmes še prozna besedila, pomenijo za vsakega prevajalca ogromen izziv," so med drugim zapisali v obrazložitvi.
Temu se pridružuje še nezamenljivi zven številnih pesmi, ki izvira iz bornosti enostavnih besed in njihove posebne ritmične razvrstitve. Iz takih podob in zvočnih barv nastanejo pesmi, ki so v svoji navidezni enostavnosti izredno kompleksne, saj so v njih stkani intenzivni občutki narave, eksistenčne izkušnje in v ozadju prežeča zgodovinskopolitična protislovja, in to na neposnemljiv način, so dodali.
"Neposnemljivo pa ne pomeni avtomatično neprevedljivo; velika umetnost prevajanja je namreč, da zveni prevod, kot da bi bil original, in to umetnost obvlada Ludwig Hartinger v jezikovni povezavi slovenščine in nemščine mojstrsko. Tudi s svojo odločitvijo, da rim v nemščini ne ponovi na vsako silo, ampak namesto tega v prevod vnaša barve zvokov in ritmične povezave besed, se približuje Kosovelovemu načinu pesnjenja," so navedli.
"Hartinger, ki svoj avtorski glas kroji tako v slovenščini kot v nemščini, je eden tistih prevajalcev slovenske literature, predvsem slovenske poezije, ki je do te mere ponotranjil slovenski jezik, da ga z vsemi jezikovno-ritmičnimi posebnostmi in premenami na avtentičen in subtilen način prenaša oziroma 'tihotapi' v nemščino. Poleg Srečka Kosovela so v vrhunskih nemških prevodih Ludwiga Hartingerja zazveneli tudi verzi Tomaža Šalamuna, Daneta Zajca, Svetlane Makarovič, Aleša Debeljaka, Maje Vidmar, Borisa A. Novak, Esada Babačića in Aleša Štegra," pa je bilo zapisano v utemeljitvi Lavrinove diplome Društva književnih prevajalcev, ki jo je za prevajanje in posredovanje dobil lani.
Posebno omembo si po presoji strokovne komisije za nagrado Fabjana Hafnerja zasluži Alexandra Natalie Zaleznik za izvrsten prevod pravljice Zajčkova hišica (Mladinska knjiga, 2021) avtorice Anje Štefan (Ein Haus für Hase, Baeschlin, 2021).
Nagrado Fabjana Hafnerja za leto 2023 bodo slavnostno podelili 21. oktobra v slovenskem paviljonu na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Fabjan Hafner (1966-2026) je pisal in prevajal v obeh jezikih, slovenščini in nemščini. Bil je ambasador slovenske literature, pobudnik literarnih festivalov ter izvrsten znanstvenik in poznavalec Slovenije, Koroške in njune književnosti v obeh jezikih.
