Nagrade 31. Liffa: Vodomec za Sadeže pozabe

pv
22.11.2020 01:06
12 000 ogledov je zabeležil virtualni filmski festival
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sadeži pozabe, grško-poljsko-slovenska koprodukcija
Liffe

Danes, v nedeljo, je do polnoči še mogoče videti katerega od filmov na 31. Ljubljanskem filmskem festivalu, Liffu. Na letošnjem virtualnem Liffu je bilo na ogled 23 celovečernih in 16 kratkih filmov iz 29 držav. Na obeh platformah, prek Cinesquare.net in v videoteki DKino televizije Telekoma Slovenije, so zabeležili približno 12.000 ogledov.

Na sobotni prireditvi so podelili vodomca, nagrado za filme v tekmovalnem progamu, prireditev je bila kot sam festival virtualna. Žirija za nagrado Vodomec, v kateri so bili Zdravko Duša, Marina Gumzi in Ženja Leiler, je za najboljši film iz sklopa Perspektive izbrala grško-poljsko-slovensko koprodukcijo režiserja Christosa Nikouja Sadeži pozabe, ki jo po njeni oceni lahko beremo tudi kot aktualno parabolo o prostovoljni družbeni amneziji. Posebno omembo v tej sekciji pa je žirija namenila filmu Moj jutranji smeh srbskega režiserja Marka Đorđevića, ki ga je žirija ocenila za komedijo, "čeprav se ravno ne krohotamo".

Nagrado za najboljši kratki film, o kateri so odločali Katja Lenarčič, Rok Kajzer Nagode in Igor Prassel, je prejel portugalsko-francoski film Nevidni heroj režiserke Cristele Alves Meira o slepem Duarteju, ki na vroč poletni dan v Lizboni išče svojega prijatelja, zelenortskega priseljenca Leandra. Film po oceni žirije subtilno odpira vprašanja identitete in razumevanja pogosto nevidnih manjšin v družbi.

Posebno omembo med kratkimi filmi pa so namenili animirani Zimi v deževnem gozdu, ki v podtonu pokaže na pospešeno izginjanje tropskega deževnega gozda.

Nagrado Fipresci, ki jo podeljuje žirija združenja filmskih kritikov in novinarjev, je dobil kosovsko-nemško-belgijski film Izgnanstvo režiserja Visarja Morine. Po oceni žirije, v kateri so bili Veronika Zakonjšek, Žiga Brdnik in Nace Zavrl, gre za napeto družbeno srhljivko, ki gledalca postavi v kožo kosovskega priseljenca v Nemčiji, ki na vsakem koraku čuti, da je tujec. Po mnenju žirije film predstavlja pomemben prispevek k razumevanju jugovzhodne evropske regije, iz katere se ljudje zaradi pomanjkanja perspektive v domovini množično izseljujejo prav v nemško govoreče dežele.

Nagrado Art kino mreže Slovenije, o kateri so odločali Gregor Janežič, Žan Papič in Uroš Zavodnik, je dobil italijansko-francoski film Martin Eden režiserja Pietra Marcella. "Odslikava intimen boj posameznika, vpetega v razredni boj družbe, ki bi ga že morali preseči, vendar se skozi film soočimo s kruto realnostjo, da smo še vedno v istem brezizhodnem položaju," piše v obrazložitvi.

S posebno omembo pri nagradi Art kino mreže Slovenije pa so izpostavili poljsko-švicarski film Švic Magnusa von Horna, in sicer zaradi drznosti avtorja, ki se sooči s sodobnim likom vplivnice na socialnih omrežjih.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta