Lani januarja je Slovenija vložila v uradni postopek nominacijo izbranih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Pred tednom dni je nominacija prejela pozitivno oceno Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS). Po strokovnem vrednotenju dosjeja, terenskem obisku in dodatnih informacijah, ki jih je Slovenija posredovala novembra lani in februarja letos, je ICOMOS potrdil utemeljenost predloga za vpis vseh predlaganih sestavnih delov nominacije na podlagi zahtevanih kriterijev. Slovenija ima na seznamu svetovne dediščine štiri vpise, od tega dva v kategoriji kulturne dediščine: rudnik živega srebra v Idriji in prazgodovinska kolišča na Igu na Ljubljanskem barju.
Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani je ICOMOS prepoznal kot izjemen primer oblikovanja urbanega prostora po meri človeka, v skladu z globoko humano vizijo arhitekta, ki je med obema svetovnima vojnama preoblikoval nekdanje provincialno mesto cesarstva v simbolno narodno prestolnico. ICOMOS je pritrdil predlagani argumentaciji izbora javnih prostorov - mestnih trgov, parkov, ulic, promenad, nabrežij in mostov reke Ljubljanice - in javnih ustanov (Narodna in univerzitetna knjižnica, pokopališki kompleks Žale, cerkvi sv. Frančiška Asiškega in sv. Mihaela ter tržnice), ki so občuteno integrirani v obstoječe urbane, kulturne in naravne kontekste ter sledijo potrebam prebivalcev. Izbrane spomenike, spomeniška območja in celote v središču in predmestju Ljubljane odlikuje poseben arhitekturni jezik, ki vzpostavlja vez s preteklostjo, nove izvirne in ekonomične intervencije pa skupaj gradijo identiteto mesta.
Kdaj bo padla odločitev? Letošnje zasedanje Odbora za svetovno dediščino, ki ga sestavlja 21 držav članic, bo pod kitajskim predsedovanjem v drugi polovici julija prek spleta. Zasedanje organizira Center za svetovno dediščino kot osrednje telo za koordinacijo konvencije o svetovni dediščini.
Nominacijo izbranih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani je pod vodstvom ministrstva za kulturo pripravljala delovna skupina strokovnjakov Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), Muzeja in galerij mesta Ljubljana (MGML) in zunanjih sodelavcev v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana ter v sodelovanju z lokalnimi zavodi, lastniki in upravljavci Plečnikove dediščine.
Sedemsto dvajset strani nominacijskega dosjeja
Sedanjega direktorja Muzeja za arhitekturo dr. Boga Zupančiča smo vprašali za mnenje o pozitivni oceni ICOMOS.
"Z Le Corbusierjem je Francozom uspelo šele v trejem poskusu po dvanajstih letih, nam s Plečnikom v prvem."
"V MAO smo zelo veseli pozitivnega rezultata evalvacij Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS). Pozitivna ocena je veliko mednarodno priznanje za Plečnikovo dediščino in vrednote, ki jih ta nosi. Rezultat je za nas tudi priznanje za dobro delo v sodelovanju z državnimi in mestnimi institucijami, kot tudi drugimi strokovnjaki ter lastniki in upravljavci Plečnikove dediščine. Med seboj smo tesno in tvorno sodelovali, kar pa je pomembno pri tem, je tudi to, da smo se različni subjekti, povezani s Plečnikovo dediščino, povezali in s tem omogočili enotnejše in kvalitetnejše delovanje na področju Plečnikove dediščine tudi v prihodnje. Vpis bo tudi zaveza za nadaljnje sistematično delo, tukaj bo imel pomembno vlogo tudi MAO, saj je bil določen za krovnega upravljavca Plečnikove dediščine, kamor med drugim spada koordinacija lastnikov in upravljavcev nominiranih Plečnikovih del ter drugih povezanih subjektov, delo na preučevanju, prezentaciji in promociji Plečnikove dediščine, jedro delovanja pa je ohranjanje izjemne univerzalne vrednosti nominiranih del."
Kako so potekali nominacijski procesi? "Nominacijski procesi za vpis del na Unescov seznam svetovne dediščine so zelo kompleksni in dolgotrajni, so tek na dolge proge, sploh po reformah Unescovih operativnih smernic po letu 2005. Denimo v primeru vpisov del najpomembnejših primerov arhitekturne dediščine 20. stoletja običajno trajajo nominacijski procesi več kot deset let. Vpis Le Corbusierovih del, ikone 20. stoletja, je trajal več kot dvanajst let, vpisali pa so ga šele v tretjem prijavnem poskusu. Nam je uspelo doseči pozitivno oceno že ob prvi oddaji, kar kaže na to, da smo pripravili zelo kvaliteten nominacijski dosje.
Pri nominiranju del je treba slediti Unescovim operativnim smernicam za pripravo nominacijskega dosjeja, ki mora obsegati devet glavnih poglavij, ta pa pokrivajo različne nivoje dediščine, kot so interpretacija in opisi nominiranih del, stanje spomenikov, upravljavski sistemi, kartografski deli in drugo. Središče nominacije je poglavje 3, tako imenovana utemeljitev izjemne univerzalne vrednosti. Tu smo - kolektiv ožje delovne skupine Špela Spanžel (ministrstvo za kulturo), Tomaž Štoka in Bogo Zupančič (MAO), Mateja Kavčič, Špela Karo in Irena Potočnik (ZVKDS) - po Unescovih kriterijih utemeljili vrednote Plečnikove arhitekture, vse skupaj v 720 strani obsežnem nominacijskem dosjeju. Vsebina Plečnikove nominacije se bolj kot na posamezna dela osredotoča na širše prostorske ureditve in sodobno vrednotenje prostora, njegovih funkcij, kvalitet in pomenov za prebivalce. Urejanje javnih prostorov, novih zelenih površin, upoštevanje zgodovinskih kontekstov in topografskih danosti mesta, dodajanje novih funkcij in pomenov, ponovna uporaba arhitekturnih elementov in avtorsko preoblikovanje klasične in globalne arhitekture, ustvarjajo prepoznavno in izvirno celoto Plečnikove Ljubljane," pojasni Bogo Zupančič.
Kako bo to vplivalo na nadaljnje življenje Plečnikovih spomenikov?
"Kljub zahtevnosti nominacijskih procesov so ti zelo pozitivni za nadaljnje življenje spomenikov in imajo mnogo pozitivnih učinkov. Naj jih naštejem nekaj za primer Plečnikove nominacije: pripravljeni so bili novi obsežni konservatorski načrti za nominirana Plečnikova dela, pripravljeni so bili novi upravljavski načrti, dopolnjen je bil krovni odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, prav tako se je vzpostavilo tesnejše in tvorno sodelovanje med različnimi deležniki, ki so vpeti v življenje nominiranih Plečnikovih del (MK, MOL, javni zavodi, med njimi predvsem MAO, ZVKDS in MGML, lastniki in upravljavci nominiranih Plečnikovih, vsi ti zdaj redno sodelujemo)."
Prepričali pet ministrov
Matevž Čelik Vidmar je MAO vodil med letoma 2010 in 2020, v njegovi eri so 2014. prevzeli koordinacijo pri kandidaturi.
Ko so pogovori o skupni slovensko-češki nominaciji zašli v slepo ulico, smo vztrajali, da je Plečnik "delal" mesto
Kako je potekalo to delo?
"Za uspešno nominacijo so resnično zaslužne vse organizacije, ki so sodelovale pri njeni pripravi. Leta 2013 mi je Špela Spanžel iz direktorata za kulturno dediščino predlagala, da v MAO kot nacionalni muzej za arhitekturo prevzamemo koordinacijo nominacije Plečnikovih del na seznam Unesca. Predlog se mi je zdel več kot smiseln in že jeseni istega leta je minister Uroš Grilc pooblastil MAO za koordinacijo priprave nominacije ter imenoval desetčlansko delovno skupino. Naše delo smo začeli z obiskom Idrije in njihove strokovne skupine ter pripravo osnutka za poskusni vpis. Kmalu za tem, spomladi 2014, je minister Grilc skupaj z vlado Alenke Bratušek odstopil. Do januarja 2020, ko je vlada potrdila nominacijo in jo oddala na urad Unesca v Parizu, se je zvrstilo še pet ministrov za kulturo in podpora nadaljevanju projekta je bila ves čas na robu. Pri vsakem ministru posebej je bilo treba na novo utemeljevati nadaljevanje projekta. V MAO smo skrbeli, da je bila priprava nominacije ves čas del našega programa. Posebej smo jo promovirali z dogodki muzeja in zanjo pridobivali podporo skozi mednarodna strokovna omrežja. Pomembno v tem kontekstu je bilo, da smo leta 2016 pridobili organizacijo letne konference Mednarodne konfederacije arhitekturnih muzejev in Plečnika v živo pokazali vsej svetovni stroki.
Pozitivno mnenje ICOMOS je velik dosežek, še posebno, ker je bilo izdano takoj, brez zahteve po dopolnitvi nominacije, poudari Čelik. "Je veliko priznanje vsem, ki so delali pri pripravi nominacije. Obenem mi je v zadovoljstvo, da smo za slovensko arhitekturno dediščino v MAO v zadnjih desetih letih naredili nekaj zelo konkretnih stvari. Vpis Plečnikovih del na Unescov seznam je ena od teh. Prvih pet let, od leta 2013 do leta 2018, je koordinacijo delovne skupine vodila Meta Štular, v začetku leta 2018 pa je njene naloge prevzel Tomaž Štoka. Koordinatorja sta opravila zelo pomembno delo pri organizaciji nalog delovne skupine, Štoka pa še posebej kot urednik končnega dokumenta nominacije.
S Čehi v slepi ulici
S katerimi dilemami so se srečevali pri pripravah na nominacijo? "Prva dilema je bila nedvomno, kako nadaljevati nominacijo, ko so pogovori o skupni slovensko-češki nominaciji zaradi razhajanj v interesih zašli v slepo ulico. Vztrajanje pri tem, da nominacija temelji na tem, kako je Plečnik 'delal' mesto, je bila pravilna odločitev. Več dilem je bilo povezanih s tem, kako oblikovati izbor spomenikov za vpis. Ker si je skupina postavila jasne vsebinske kriterije - avtentičnost, integriteto in urejeno upravljanje -, je izbor pretehtan in dobro utemeljen. Pogosto se pojavlja vprašanje, zakaj v dosjeju ni stadiona, vendar ta ne izpolnjuje kriterijev. Ni v primernem stanju in nima sistema upravljanja. Poleg tega je kot arhitekturna tipologija zgodaj izgubil svojo primarno funkcijo in ga ni mogoče umestiti v kontekst javnih urbanih prostorov, na katerih temelji nominacija.
To bo naša prva arhitektura na seznamu - kakšen je bil koncept nominacije?
"Koncept nominacije govori o tem, kako je Plečnik z urejanjem javnih prostorov preobrazil Ljubljano v narodno prestolnico. Njegova dediščina je izjemna, ker se je v času, ko je večina arhitektov prihodnost gradnje mest videla v modernih pristopih k stanovanjski gradnji, Plečnik razvijal mesto z javnim prostorom. To je počel na svojstven način, tako da je na obstoječe zgodovinske sloje nalagal novega in fragmente mesta z novimi motivi, stavbami in funkcijami povezoval v nov mestni prostor. To je izjemna univerzalna vrednost Plečnikovega dela, na kateri je koncipirana nominacija."
Se je slovenska plečnikologija pri tem projektu končno povezala?
"Mislim, da zavezništvo, ki je nastalo ob pripravi nominacije, sega veliko širše. Upam, da plečnikologija skozi nominacijo dobiva širši diapazon in začenja razumeti pomen Plečnikovega dela tudi v kontekstu prizadevanj za javni prostor, za mesto po meri pešcev, za prenove namesto novogradenj. Predvsem pa za pomen javne arhitekture za identiteto mesta."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
