Nominiranci za letošnjo Rožančevo nagrado so Jure Gantar za Esej o komediji, Tomaž Grušovnik za knjigo Midva ne bova rešila sveta, Irena Štaudohar za knjigo Fižolozofija, Goran Vojnović za delo Zbiralec strahov in Uroš Zupan za knjigo Znamenja v kroženju.
Kot je povedal predsednik Kulturnega društva Marjana Rožanca Edvard Kovač, je letošnja Rožančeva nagrada nekaj posebnega. Ne le, ker proslavljajo 30-letnico nagrade, ampak tudi, ker bodo prvič podelili častno nagrado. Prejme jo Manca Košir.
Upravni odbor društva Marjana Rožanca častno nagrado Manci Košir podeljuje za tridesetletno delo pri organizaciji podelitev Rožančeve nagrade, pri delu v odboru društva in v žiriji, še posebno pa za njenih sedem knjig pisemskih esejev, ki predstavljajo posebno zvrst esejistike in dopisovanja z izjemnimi posamezniki, so zapisali v društvu Marjana Rožanca.
Predsednica žirije Ifigenija Simonović je o letošnjih nominirancih povedala, da so nominirane knjige "običajno bodisi bolj na politični bodisi bolj na kulturni strani", letos pa so za Rožančevo nagrado nominirane knjige, ki so si med seboj zelo različne. V žiriji so bili še Nada Šumi, Vlado Motnikar, Manca Košir in Žiga Valetič. Dobitnika ali dobitnico bodo razglasili čez deset dni, 30. septembra v Cankarjevem domu, nagrado pa bodo podelili dan pozneje, 1. oktobra na Trubarjevi domačiji v Rašici.
O Gantarjevih Esejih o komediji (MGL) je žirija med drugim v obrazložitvi zapisala, da znova dokazujejo, da je komedija hudo resna dramska zvrst, čeprav teoretsko in kritiško pogosto zapostavljena, če ne celo omalovaževana. Večina esejev je bila sicer napisana za gledališke liste ob postavitvah posameznih iger na slovenskih odrih, a povezani v knjigo tvorijo celoto s poudarki iz zgodovine evropske komedije od antike do sodobnosti.
Grušovnikova knjiga Midva ne bova rešila sveta (Mladinska knjiga) nosi podnaslov Eseji o teoriji zarot. Teorije zarot so postale kvas vsakdanjega premišljevanja. Vzhajajo in vztrajajo. Grušovnik postavlja vprašanja, ki bi se jim radi izognili, nanje pa odgovarja tako, da ne moremo zamižati pred resnico, je zapisala žirija.
Zbirka esejev Fižolozofija (Mladinska knjiga) Irene Štaudohar je podnaslovljena Čudeži vrtnarjenja. Žirija jo je opisala kot redek primer kulturološkega naravopisja v slovenščini. Ne le, da je sleherna beseda skrbno izbrana in položena na edino pravo mesto, za to hibridno knjigo, ki je deloma tudi priročnik, je bilo treba na trenutke iznajti povsem nov jezik, kar pa je eden največjih dosežkov katerekoli literature.
O Vojnovićevi knjigi Zbiralec strahov (Goga) je žirija med drugim zapisala, da avtorja poznamo po nostalgiji, ki jo v tej zbirki pojasni. Ne gre za nostalgijo za minulimi časi, kot jo goji njegov oče, temveč za nostalgijo za izgubljenimi prostori. Jugoslavija ni propadla država, temveč so cvetoči prostori kulture, filma, skupnega jezika, nogometa in košarke ... Pisateljeva vprašanja so zelo osebna, a imajo ključ do našega srca in zavedanja: ustvari nas svet, v katerem živimo.
O knjigi Znamenja v kroženju (LUD Literatura) pa je žirija zapisala, da je zbirka esejev o osebno formativnih znamenjih ob srečevanju s 15 slovenskimi pesniki, eden od njih je odkrito samorefleksivni pesnik sam, Zupanova pesniška avtobiografija, pesnikov "osebni zemljevid" slovenske poezije in fenomena poezije "kot enega redkih rezervoarjev, ki ohranjajo človečnost".
