Lutkovno gledališče Maribor bo v koprodukciji s Plesnim teatrom Ljubljana v četrtek, 20. maja, uprizorilo zadnjo premiero te sezone. Predstava Sonce, zemlja, mesec ... je namenjena najmlajšim in je nastala po motivih pesmi Otona Zupančiča. Vse ostale predstave, načrtovane v sezoni 2020/21, ki jih gledalci niso videli v živo, bile pa so odigrane za zaprtimi vrati, bo občinstvo videlo do konca septembra.
Režiserka in avtorica aktualne uprizoritve je Kaja Lorenci in zanjo je, kot je povedala na tiskovni konferenci, to tudi prva izkušnja z otroško predstavo. "In še to za najmlajše. Zato nisem razmišljala o narativi, zgodbi, ampak sem izhajala iz bolj čutne izkušnje za najmlajše. Odločila sem se, da se bom držala pesmi, vsebino pa spravila v gib, vizualno in glasbeno izkušnjo. V procesu nato nismo nič več spreminjali, manj smo komplicirali, manj hoteli, več smo dobili. Prepustili smo se vizualnemu toku, koreografijo pa prilagodili tej dinamiki," je še dejala režiserka. Skupaj s Petro Veber, ki je avtorica likovne podobe, sta zasnovali okroglo obliko, koncept, ki se ves čas ponavlja, vrti, kotali in podobno. Okrogle oblike, tudi preproga, ki definira prostor in ujame igralca, so jasno prepoznavne ter hranijo in ponujajo veliko simbolike. Iz teh krogov, planetov nastajajo živali, žoge, baloni in različne zgodbe. Tudi glasba Ivana Mijačevića sledi režiserkini formi, in kot pravi, je delal krožno glasbo od forme do same kompozicije nekega motiva.
Predstava je zaradi nenehnega giba fizično izredno zahtevna tudi za oba igralca v predstavi. Barbara Jamšek je hvaležna za priložnost in si želi še več takih predstav, saj so "gib, kontrola telesa, fizična pripravljenost, ozaveščanje giba zelo pomembni tudi pri animaciji". Uroš Kaurin je proces dela označil za naporen, a sproščen. "Dobro je, da se lahko osredotočeno ukvarjaš s telesom, s tem, kar s telesom sporočaš, istočasno pa ohranjaš telesno kondicijo," je dodal. V ekipi predstave so še kostumografka Mojca Bernjak in scenski tehnologi Darka Erdelji, Lucijan Jošt in Urban Saletinger.
Katarina Klančnik Kocutar, direktorica in umetniška vodja v LGM, ob koncu sezone ocenjuje, da so vse, kar so si zastavili, tudi naredili. Sezono so začeli s predstavama Bimberli in Ferdo, veliki ptič, imeli nekaj ponovitev, nato je sledilo zaprtje gledališč. V času zaprtja so vadili in naredili interne premiere predstav Rumi in kapitan, Drobtine iz mišje doline, Mleko in kri ter obnovili Gospoda Zvezdo za najmlajše. "Te predstave so nastale v času zaprtju, končujemo pa odprti, rahlo priškrnjeni. Upam, da bodo ljudje pod pogoji, pod katerimi lahko prihajajo na prireditve, k nam prišli v čim večjem številu. Sedem predstav smo postavili na oder, delno smo jih nekaj poskušali predvajati preko spleta, ampak smo se temu iz načelnih razlogov izogibali. Prenos predstave v dvomenzionalni obliki na ekranu nikakor ni to, je zgolj informacija in ji manjka ta moment, ki je ključen v gledališču. To je živ stik med nastopajočimi in gledalci, to je ta dvosmerna komunikacija, odziv, čarovnija. Posneta predstava je informacija, ne pa umetniški užitek. Zato smo teh posnetkov imeli manj, bomo pa do konca septembra pred publiko odigrali vse štiri predstave, ki so nastale v zaprtju," napoveduje Katarina Klančnik Kocutar.
Ob rednem programu se v LGM obetata pestro poletje in jesen. S predstavo Ostržek pravkar gostujejo v Kragujevcu, septembra pa na prestižnem lutkovnem festivalu v mestu Charleville-Mézières v Franciji. Čaka jih še Poletni lutkovni pristan, s poudarkom na domači produkciji kot gesta podpore neodvisnim ustvarjalcem, ki so bili v zadnjem letu bistveno bolj prikrajšani kot tisti v javnih zavodih. Obeta se še bienale slovenskih lutkovnih ustvarjalcev, kjer je izbor tokrat pripravil Rok Bozovičar, še pred tem pa bo v zunanjem prizorišču teatra več prireditev, od letnega kina naprej.