O logiki pametnih strojev

Z zaprtjem razstaviščnih prostorov se je zaključil jubilejni 25. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU), ki je v Maribor pripeljal bogat nabor domačih in mednarodnih gostov, vabil na raznolik program razstav, diskusij, glasbenih nastopov, predstavitev in drugih festivalskih dogodkov ter obiskovalcem predstavil popolnoma nov umetniški prostor v obliki glavnega prizorišča Pristan/Staninvest, kjer si je bilo mogoče ogledati osrednjo festivalsko razstavo Avtomatizirane ekologije. Festivalsko dogajanje je bilo prežeto z dogodki, ki so zaznamovali preteklost in prihodnost festivala.
Prva se je po besedah organizatorjev odsevala predvsem v letošnji arhivski razstavi MFRU - Arhiv v nastajanju, ki jo je pripravila kuratorica Živa Brglez v galeriji Media Nox s pomočjo materialov, zbranih med urejanjem bogatega arhiva preteklih festivalskih materialov, fotografij, programov in odmevov, medtem ko je večina preostalega festivalskega programa bila usmerjena v prihodnost in obiskovalce navduševala z idejami, koncepti in izzivi, ki ležijo pred nami. Kuratorica festivala Tjaša Pogačar pravi, da je - glede na dosežke slovenskih umetnikov v tujini - njihova kondicija dobra. "Tudi 25. obletnica festivala je pokazala in dokazala, da ima festival pomembno zgodovino, na kateri bi se dalo graditi, je pa vprašanje, kako od tod naprej, svoje bodo rekli tudi lokalni akterji. Potenciali so veliki, mednarodna platforma je postavljena."
Teoretski del letošnjega programa je nastal v sodelovanju z revijo Šum. Številni mednarodni gostje so predavali in debatirali o avtomatizirani potrošnji, umetni inteligenci, posthumanizmu, entropoligijah in drugih perečih temah na področju tehnologije, družbe in narave. Projekte v okviru razstave Avtomatizirane ekologije so v Pristanu pripravili različni umetniki, naši in tuji. Tadej Vindiš je avtor postavitve Selfish Machines (Sebični stroji) in spada v prvi sklop razstave, ki se osredotoča na logiko pametnih strojev in se sprašuje, kakšno bi bilo delovanje, če ciljev tega delovanja ne bi določali mi. Drugi sklop del se je osredotočal na relacijo med umetno inteligenco in nečloveškimi, biološkimi akterji (Špela Petrič se je spraševala, kako je biti rastlina), tretji pa na vprašanje emancipacije nečloveških akterjev s pomočjo pametnih strojev. V tem delu lahko izpostavimo Tanjo Vujinović, ki je ustvarila aplikacijo, ki se poveže z najbližjo lokalno bazo podatkov, ki meri onesnaženost zraka.
Petindvajseto obletnico so delili tudi s festivalom Mesto žensk, od koder je v Maribor prispela posebna festivalska delegacija, ki je poskrbela tudi za del programa. Pripravili so intervju z eminentno profesorico Marino Gržinič, Dorota Gawęda in Eglė Kulbokaitė pa sta pripravili spletni performans YGRG.
Predstavili so še nov projekt konS - Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki se bo v prihodnjih letih odvijal tudi v Mariboru, festival so zaznamovale še projekcije video intervjujev, nastalih v sodelovanju z revijo Šum, v Ulični galeriji Židovska pa so slavnostno odprli razstavo Hackteria beograjskega umetnika Izvanredni Bob. Podelili so tudi že tretje študijske štipendije MFRU, ki so letos šle v roke Edine Muftić (ALUO Ljubljana), Nike Metličar (FERI Maribor), Matije Ternovca in Denisa Perčiča (AU Nova Gorica), njihova dela pa so bila razstavljena v GT22.
Bogat program so začinili tudi glasbeni nastopi. Predstavili so se glasbeno-vizualni dvojec Drone emoji v klubu Wetrinsky, v sodelovanju z Gramofonoteko pa so na Štuku nastopili še didžej Qbert, njegova ekipa The Fresh Crew in domači mariborski hiphoperski didžej in beatmaker Splinta.