Umetnostna galerija Maribor (UGM) je v sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, organizirala dvodnevni dogodek Art for Sale, ki je prvič v Sloveniji na enem mestu zbral pomembne regionalne akterje s področja zbiranja, prodaje in promocije sodobne vizualne umetnosti. Debatirali so o oblikovanju zasebnih zbirk, prodaji in nakupu umetniških del na mednarodnih sejmih in drugje, o ustanovitvi in vodenju zasebnih galerij in festivalov ter o tem, kako lahko o sodobni umetnosti komunicirajo z različnimi občinstvi. Pa tudi o svojih osebnih in profesionalnih poteh znotraj trga umetnosti, o ciljih in inspiracijah, o zakonitostih, pasteh in možnostih te edinstvene panoge.
Kuratorka panelnih pogovorov Simona Vidmar iz UGM je v debati Kako zbirati sodobno umetnost gostila Johanno Chromik, umetniško direktorico sejma sodobne umetnosti Vienna Contemporary (najpomembnejši avstrijski sejem umetnin), Doroteo Fotivec, ki bdi nad Zbirko Marinko Sudac na Hrvaškem. in Vaso Perovića, arhitekta in zbiratelja, ki ustvarja zbirko sodobne umetnosti in oblikovanja VJP. Chromikova je govorila o odnosih med galerijo, umetnikom in kupcem, o tem, kako pletejo prodajne mreže in kako je nujno konstantno negovanje umetnikov, ki po njenem ostajajo v središču vsega. Perović je zbiratelj več kot 25 let in je v tem času zasnoval zbirko, ki združuje svetovna imena vizualne umetnosti in dizajna od 70-ih let do danes in obsega več kot 150 del avtorjev iz Evrope, ZDA, Južne Amerike in Azije. Zbirka je po besedah galeristov zelo zasebna in močno nenavadna, vendar brez težnje po ekcentričnosti in pretiravanju. Prej je meditativna, inteligentna, stroga in rahlo erotična.
O tem, kako ustanoviti svojo galerijo, so govorili Barbara Čeferin, direktorica Galerije Fotografija, Piera Ravnikar, direktorica Ravnikar Gallery Space, in Tadej Pogačar, umetniški in poslovni direktor Galerije P74. Če strnemo to debato: v Sloveniji kupci so, imamo tudi nekaj zbirateljev, a vsi ti so že zdaleč premalo, da bi se pri nas končno vzpostavil umetniški trg. Zato naše umetnike in njihova dela kažemo predvsem mednarodni publiki. Še več, kot so izpostavili sodelujoči, umetnost očitno pri nas ni niti v javnem interesu, kar se kaže v splošnem pomanjkanju denarja za kulturne institucije, ki se ukvarjajo s tem in so vez med kupcem in umetnikom.
Po razgovorih so v Centru za kreativnost na Partizanski cesti v Mariboru odprli še prodajno razstavo Papirnate zadeve, ki zbirateljem začetnikom ponuja priložnost, da se na enem mestu seznanijo s širokim naborom umetniških del uveljavljenih in obetavnih slovenskih ustvarjalcev ter umetnost ponesejo v svoj dom − po dostopnih cenah. (pz)
