Občinstvo ni zgolj statistika

Žiga Brdnik
23.04.2020 15:38

Filmski festivali v znamenju mučnega čakanja, številnih odpovedi in prelomnih sprememb

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kurja polt se ne seli na splet.
Domen Pal

Odkar je prejšnji teden svojo 73. izvedbo odpovedal najprestižnejši filmski dogodek, canski filmski festival, je dokončno jasno, da filmski svet čaka zelo negotovo, naporno in potencialno katastrofalno leto. Francoski organizatorji so kar en mesec kolebali, kaj naj storijo, ko je francoska vlada podaljšala prepoved javnih dogodkov do srede julija, pa izbire več niso imeli. Že prej so tudi zavrnili možnost, da bi festival izvedli v virtualnem svetu, kjer se bo konec junija odvil le canski filmski market. "Za dušo, zgodovino in učinkovitost Cannesa takšen model festivala ne bi deloval. Kaj sploh je digitalni festival, kakšen bi bil digitalni tekmovalni program?" je že marca špekulacije o preselitvi na splet zavrnil direktor Thierry Fremaux. In svojo odločitev utemeljil z edinstvenostjo kinematografske izkušnje: "Si predstavljate filme Wesa Andersona in Paula Verhoevena na računalniku? Ali ogled Top Guna 2 in Pixarjevih Duš kjerkoli drugje kot v kinematografu? Ti filmi so svoje premiere že prestavili, da bodo lahko prikazani na velikem platnu. Zakaj bi jih mi torej želeli pred tem pokazati na digitalnih napravah?"

Filmsko poletje pod vprašajem

Veliko vprašanje je, kaj takšna odpoved pomeni za vso filmsko industrijo v prihodnjih mesecih, saj na Azurni obali premierno prikažejo številne najbolj pričakovane umetniške filme leta in nekatere največje komercialne poletne uspešnice. Bodo letos prednost dobili drugi festivali? Jih čaka ista usoda? Kako bo sploh videti poletna filmska sezona? Tega nihče ne ve, zato vsi največji še vedno previdno čakajo, kaj se bo zgodilo. Med njimi tudi Karlovi Vari, načrtovani za začetek julija, ki končni odgovor obljubljajo prihodnji teden. Priprave na avgustovski Sarajevo še naprej tečejo, medtem ko Locarno čaka na odločitev švicarskih in kantonalnih oblasti. Filmska industrija pa pogleduje predvsem proti septembrskim Benetkam – kjer se odpira veliko vprašanje, kako v trenutno najbolj tragični državi pandemije izvesti festival – in Torontu. V bližnji okolici so v zadnjih tednih prestavili ZagrebDox, medtem ko industrijski del festivala za profesionalce izvajajo prek spleta, za delno selitev fragmentov programa na splet po odpovedi pa so se odločile graške Diagonale in linški Crossing Europe. Pri nas so za zdaj na jesen prestavili Festival dokumentarnega filma, ki je pred dokončno blokado celo izvedel eno projekcijo v Slovenski kinoteki, na potencialni nadomestni datum pa zdaj čaka tudi festival žanrskega filma Kurja polt, v Ljubljani sprva načrtovan za prejšnji teden.

Organizatorje obliva kurja polt

Direktorica festivala Maša Peče na festivalu Kurja polt leta 2019
Domen Pal

To je nevaren trend

Razlika, ki situacijo dela še bolj negotovo, v primerjavi z na primer Avstrijo, je v tem, da bodo tam festivali ne glede na izvedbo dobili javna sredstva, za katera so se prijavili na razpisih, pri nas pa so vse odločbe o sofinanciranju ustavljene. Tako se lahko po najbolj črnem scenariju celo zgodi, da bo morala ekipa stroške neizvedenega festivala, ki so že nastali, pokriti sama. "Za zdaj se dogovarjamo z letalskimi družbami, da bi dobili povrnjene vsaj stroške letalskih kart, a nam je do zdaj to uspelo zgolj pri eni." Kljub temu se niso odločili za preselitev festivala na splet. "To je zdaj divji in vroč trend, o katerem se vsi pogovarjamo. Tudi kulturno-politični akterji in sofinancerji so ga hitro pograbili na ravni evropskih programov, kot je Center Ustvarjalna Evropa, tudi objave Slovenskega filmskega centra pa že namigujejo na to. A ta trend je nevaren. Filmski festivali in kinematografi se namreč ne ukvarjamo samo s filmom, ampak ustvarjamo tudi živo javno sfero za druženje, povezovanje in oblikovanje skupnega diskurza o filmu. Občinstvo ni zgolj statistika, zato sem prepričana, da festivali morajo biti živi dogodki v javnem prostoru. Javnost in kolektivnost spleta, ki sta v veliki meri navidezni, tega ne moreta nadomestiti," je Pečetova pojasnila zadržanost do selitve na splet. In sklenila, da je to smiselno in izvedljivo le za določene festivale, zlasti večje, ki imajo visoke proračune in prihodke od vstopnic, saj je spletno predvajanje organizacijsko in tehnično zelo zapleteno.

Spletne platforme spodbuda za odhod v kino

Jasna Pintarič
Osebni arhiv
Lev Predan Kowarski
Alenka Peterlin
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta