Romantično-komična opera Friedricha von Flotowa - Marta s podnaslovom Sejem v Richmondu je bila krstno uprizorjena 25. novembra 1847 v Kärntnertortheatru na Dunaju. Opera je bila prirejena po baletu Harriette, za katerega je Flotow napisal glasbo za 1. dejanje in ga je prvič izvedel balet Pariške opere v Salle Le Peletier 21. februarja 1844. Štiridejanka libretista Friedricha Wilhelma Rieseja je kmalu postala zelo priljubljeno in pogosto izvajano delo na številnih odrih po Evropi. Dobra štiri leta po njenem nastanku, 20. januarja 1852, je bila v celoti predstavljena v Mariboru ob odprtju Mariborskega mestnega gledališča v izvedbi gostujoče gledališke družbe Franza Thometa iz avstrijskega Gradca.
Marta velja za drugo v celoti izvedeno opero v Mariboru, pred njo si je lahko mariborsko občinstvo v celoti ogledalo le Bellinijevo Normo. Ob 170. obletnici njene prve izvedbe na mariborskem odru so v nedeljo, 27. novembra, na koncertu predstavili njene inserte v izvedbi pevcev Vokalnega ateljeja Robert Stolz in Komornega zbora Huga Wolfa pod vodstvom Aleša Marčiča.
V drugem delu koncerta so zazvenele melodije Roberta Stolza, ki je leta 1899 prišel v Maribor za prvega dirigenta mariborskega gledališča, nato pa ga po treh sezonah zapustil in se kot skladatelj zapisal v svetovno zgodovino operete in filma z dediščino 60 operet, 100 filmskih glasb (med njimi je bila skladba Valčkanje v oblakih nominirana za oskarja) in blizu 2000 popularnih popevk, kot dirigent pa v številnih najbolj uveljavljenih opernih hišah po svetu.
Stolz je prišel v Maribor osemnajstleten, 1901., in tukaj skomponiral svoje prvo glasbenoodrsko delo Študentske šale (Studentenulke) op. 15. Znana je anekdota, ki jo je posredoval svojemu biografu Aramu Bakshianu, kot piše dr. Manica Špendal v knjigi Iz mariborske glasbene zgodovine, da je v Mariboru za prvo plačo namesto denarja prejel "venec velikih, čudovitih jetrnih klobas". V zvezi s svojim bivanjem v Mariboru je Stolz biografu tudi povedal, da se ga je mnogo let pozneje na Dunaju, ob obisku predstave Netopir Johanna Straussa ml. pod njegovim vodstvom, spomnil maršal Tito in ga odlikoval z medaljo jugoslovanske zastave z zlatim trakom kot "mariborskega kralja valčka".
V tretjem delu koncerta so Komorni zbor Huga Wolfa in pevski solisti izvedli nekaj priljubljenih arij in ansamblov iz operet in oper, ki so v preteklosti prav tako zaznamovale oder mariborskega gledališča; v letošnjem letu skupaj z opero Marta praznuje 170 let.
