Po tridesetih letih zaveza za grad Viltuš

Ministrstvo za kulturo se v okviru načrtovane finančne evropske injekcije - tako imenovanega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki državam članicam daje na voljo posojila in nepovratna sredstva za podporo reformam in naložbam v vrednosti 672,5 milijarde evrov, pripravlja na obnovo gradu Viltuš. Za zdaj gre za dokument interne narave, saj morajo seznam gradov, ki so jih izbrali, potrditi poslanci, potem bosta o priloženih programih odločala Evropska komisija in Svet EU. Viltušu bi za prenovo namenili pet milijonov evrov, so pa ob njem izbrali tiste, za "katere se zdi, da so načrti že pripravljeni, dokumentacija z možno sanacijo in obnovo tudi, ni pa zagotovila, ali bo projekt realiziran," odgovarja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc. Napovedala je vsaj statično sanacijo tega spomenika državnega pomena, tudi iz integralnih sredstev, če bo to potrebno.

Pripravljeno strategijo je občina Selnica ob Dravi že poslala na ministrstvo, a je pot do zaključka morebitne reforme še dolga. Projekt naj bi se razvijal po fazah, vprašanj je še veliko. "Kulturne vsebine morajo imeti prednost, saj naši otroci s to prvinsko kulturno dediščino stika nimajo in zato tudi odnosa do nje ne znajo in ne morejo razviti. To morajo biti prostori, kjer se bodo učili o preteklosti, vsebine vnašali v sedanji čas, jih doživljali skozi svojo perspektivo in mladost. Ta dvojnost mora biti v turistični ponudbi gradu, to je tudi izrecna zahteva Evrope," po predstavljenem načrtu in ogledu gradu skupaj z nekaterimi odgovornimi za načrtovani projekt povzema sekretarka. Reforma mora biti izpeljana do konca leta 2026, grad pa takrat napolnjen z vsebinami, kar pomeni, da mora investicija vplivati tudi na spremenjeno ponudbo in podobo kraja.

Grad Viltuš je trideset let, odkar so ga, ko je tam prenehal delovati dom starejših občanov, zaprli, prostor za nepridiprave. Česar niso pokradli, so uničili. Od leta 2015 za okolico gradu skrbi lokalno turistično društvo, do takrat pa je bila ta tako zanemarjena, se spominja predsednica društva Ivanka Frešer, da so "hodili za domačinom, ki je najprej kosil, potem pa s konjem kače preganjal". Arhitektka Maruša Zorec, znana po svojih prenovah kulturnih spomenikov, Viltuš oceni za dragocen prostor, kakršnega pri nas še ni videla. Ni izziva, ki ga pri prenovi ne bi mogli premagati, pove po videnem, vendar je grad kompleksen problem, arhitekturno in vsebinsko. Brez življenja tam bo spomenik propadel, zato si Viltuš zasluži dolgoročni program, da živijo njegove zgodbe. Grad je lep prostor in bi lahko služil tudi za kulturno-državniške dogodke.

Maruša Zorec izpostavi tudi bližnjo Dravo kot transverzalo, ki je že od nekdaj delovala povezovalno in je z vidika zgodovinskega razvoja in povezav tudi odlična destinacija. "Slučajno prenavljam samostan na Južnem Tirolskem, in ko se vozim tja, se vozim skozi pokrajino, ki jo vsi nosimo v srcu. Ta dolina Drave je mreža gradov in tu srečujem ljudi, ki peš z nahrbtniki prihajajo od izvira reke Drave. Ljudje ob rekah hodijo, kolesarijo in, identitetno gledano, gre za en prostor. Na Portugalskem sem videla kar nekaj starih samostanov in gradov, spremenjenih v hotele.

V Španiji denimo so povezani v verigo koridorjev in fasad. Zato mislim, da je Viltuš v mednarodnem smislu res privlačna destinacija," še izpostavi.

Gradovi so bili od nekdaj centri gospodarskega območja in ta logika se po besedah dr. Eve Sapač, odgovorne konservatorke za grad Viltuš, navezuje na krajinsko, o kateri je govorila Maruša Zorec, in še širše, če upoštevamo poti, na primer plovno pot reke Drave. Vsak grad ima svojo vsebino glede na gospodarsko zaledje, na primer poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo, in prav tu je treba identitetno iskati vsebine gradu pri reanimaciji. To je, kot izpostavi Sapačeva, širše zaledje, tudi etnološko, vse to pa se povezuje "z rekreativnim turizmom, vezanim na Kozjak in Dravo". Pri tem je ključno, da bodo lahko v kontekstu vseh dejavnikov vzgajali mlajše generacije. Pri Viltušu je pomembna še ena komponenta, kulturnozgodovinska, ki je po njenem delno že vključena v obstoječo strategijo občine, to je zgodovina glasbe na Slovenskem: v 19. stoletju je grad kupil oče barona Eduarda pl. Lannoya, ki je bil vrhunski intelektualec tedanjega časa, predvsem na področju muzikologije in matematike, pa tudi prebujajoče se politične enakopravnosti. "Ne le, da je imel pomembno vlogo na Dunaju, kjer je pomagal skladateljem, tudi Beethovnu in Schubertu, temveč je k nam pripeljal skladatelja Franza Liszta, ki je imel koncert v Viteški dvorani Mariborskega gradu, nato pa je Liszt prespal v Viltušu. Lannoyev prijatelj je bil tudi nadvojvoda Janez, ki je veliko časa preživel na bližnjem Meranovem, pa tudi v Viltušu, pri prijatelju. In malokdo ve, da je bil prav nadvojvoda Janez tudi njegova poročna priča, prav tako v Viltušu. S to zgodovino in s temi zgodbami ter morebitnimi koncerti lahko privabimo raznovrstno, tudi bolj čutečo domačo in mednarodno publiko," še ocenjuje Eva Sapač.