Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) letos zaznamuje 25. leto delovanja. Začel se bo 11. oktobra in bo trajal teden dni. Iz MKC-ja, ki ob Fundaciji Sonda in drugih partnerjih organizacijsko skrbi za festival, pred začetkom sporočajo, da bodo osvetlili tako zgodovino kot prihodnost festivala in digitalnih tehnologij. V Mariboru se ob osrednji festivalski razstavi obetajo še predavanja, spletno dogajanje, pogovori z umetniki, mednarodno teoretsko srečanje, novourejeni festivalski arhiv, delavnice in štipendije za mlade intermedijske umetnike in pisce. V petek ob 15. uri bodo odprli vse razstave, uradna otvoritev bo v nedeljo. Večina programa bo v Vetrinjskem dvoru, osrednje prizorišče pa bo na Lentu pri kopališču Pristan.
Projekti, ki jih predstavljajo v sklopu festivala, preizkušajo omejitve in možnosti oblikovanja novih načinov interakcije s tehnološkimi in naravnimi sistemi, raziskujejo vlogo teh tehnologij za opolnomočenje nečloveškega "sveta" in njihove potenciale v odsotnosti človeško določenih ciljev.
Edinstven arhiv
Čez vikend se v Mariboru obeta obsežen program predavanj in debat z mednarodno zasedbo umetnikov in teoretikov. Gostili bodo 17 govorcev, v pripravi je sodeloval kolektiv revije za kritiko sodobne umetnosti Šum. Program je hkrati teoretski kontekst osrednje razstave in bo razširjal teme, ki jih razstava ponuja. Ob tem festival ponuja tudi nove produkcije, narejene prav zanj, veliko bo koprodukcij s partnerji. Izpostavimo na primer prostorsko intervencijo Podhod Slavija; Blaž Miklavčič je izdelal 3D-model tega podhoda, nato pa dodal algoritme, ki simulirajo organsko rast. Podhod bo transformiral v tehno organsko digitalno močvirje. Del programa nastaja v sodelovanju s festivalom Mesto žensk (tudi ta praznuje 25 let), odpira pa vprašanja o njuni zgodovini in prihodnosti z oziranjem k nekdanjim, sodobnim in bodočim vozliščem med feminizmom in novimi tehnologijami.
Arhivska razstava ob 25-letnici festivala v galeriji Media Nox pa bo prikaz arhiva v nastajanju: zbiranja, urejanja in sistematiziranja gradiva, ki so ga za seboj pustile prejšnje festivalske edicije. Uredila jo je Živa Brglez, ki zbira, ureja in arhivira faktografske podatke skupaj z izborom besedil, fotografij in videoposnetkov ter preteklimi arhivarskimi poskusi: "Nenavadno je, da so že na začetku festivala razmišljali o tem, da je arhiv nujen za prihodnje generacije. V teh letih se je vse zbiralo in nato tudi razpršilo, zato je letošnja obletnica priložnost, da začnemo ta arhiv urejati in bo tako na voljo raziskovalcem, študentom ... Za zdaj sem poskusila narediti osnovni skelet - popisati, kdo so bili sodelujoči, kdo selektorji, kaj se je dogajalo, kakšen je bil diskurz in kako se je spreminjal skozi čas. Dodali bomo dokumentarno arhivsko gradivo in izbor videoposnetkov. Leta 1995 ni bilo veliko ljudi v Evropi, ki bi razmišljali o arhiviranju, zato je pomembno, da se zavedamo te naše dediščine - slovenske in mariborske."
Festivalske novosti
Kulturni producent Miha Horvat, ki je pri festivalu v različnih vlogah od samega začetka, izpostavi še dva pomembna mejnika. Eden je statut v nastajanju, drugi pa študentske štipendije, ki so jih v treh letih, odkar jih MFRU podeljuje skupaj z oddelki za intermedijsko in računalniško umetnost fakultet in akademij v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Že danes, v četrtek, bodo spet odprli zvočno kompozicijo v zgodovinskem podhodu med Glavnim trgom in Rotovžem, v Ulični galeriji Židovska pa bo v sodelovanju s Tam-Tam razstavljal beograjski umetnik Izvanredni Bob. V času festivala bodo predstavili še KONS, platformo za sodobno raziskovalno umetnost, ki je štiriletni projekt, financiran s kohezijskimi sredstvi. V zvezi s tem v Mariboru v prihodnjem tednu načrtujejo srečanja županov iz partnerskih mest; ob mariborskem še iz Velenja, Novega mesta, Nove Gorice, Ljubljane.
Na razstavi
Razstavljena dela letošnjega festivala so sprawl.systems (Paul Seidler, Max Hampshire, Frida Ortgies-Tonn, Johannes Wilke), Sebične mašine, 1.2 (Tadej Vindiš), Zanke v prenosu (Staš Vrenko), Površina (Voranc Kumar), Virtualno fizično (Agustina Andreoletti), nimiia cétiï (Jenna Sutela), Inštitut za neopazne jezike: Branje ustnic (Špela Petrič), terra0 (Paul Kolling, Paul Seidler, Max Hampshire), Carboflora (Tanja Vujinović), Kulturna pokrajina (Anja Jelovšek), In a dormant state (Blaž Miklavčič).