Poziv delavk in delavcev v kulturi: Ostanimo v družbi najboljših

Kristina Božič
07.05.2020 08:33

Družba, vključno z gospodarstvom, se lahko polno zažene in ponovno oživi le, če se bo primerno naslovilo tudi potrebe na področju kulture

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Delavke in delavci v kulturi pozivajo odločevalce, ki jim stojijo nasproti, k dialogu in ukrepom, ki jih terja njihova pozicija družbene odgovornosti.
Andrej Petelinšek

Več kot štirideset organizacij, področna sindikata, kulturniške zveze, umetniška društva in zavodi so na odločevalce naslovili poziv k ukrepanju. "Gospodarstva se ne oživlja zgolj z vlaganji v ceste, saj ima kultura izkazano enega največjih multiplikativnih učinkov," so spomnili. Poziv prihaja po ponedeljkovem opozorilu evropskih poslancev komisiji EU, da mora biti med glavnimi cilji ukrepov EU po epidemiji tudi ponovna krepitev kulturnega in medijskega sektorja, ki ju je epidemija močno prizadela. Komisarja za kulturo in gospodarstvo Mariya Gabriel in Thierry Breton sta se strinjala, da je treba kulturo in vrednote Evrope ohraniti za vsako ceno.

Kultura daje v teh časih smisel

Skupna izjava delavk in delavcev v kulturi v Sloveniji z naslovom Ostanimo v družbi najboljših podobno opominja vlado Janeza Janše, da brez vlaganj v kulturo ne bo mogoče uresničiti vseh potencialov družbe in okrepiti prednosti, ki jih Slovenija ima na področju kulture. "Ne smemo pa si dovoliti in pristati na način, ki se ga želi uvesti, da se na kulturno ministrstvo gre na individualna srečanja iskat posamične dogovore," je dejal Simon Kardum iz Centra urbane kulture Kino Šiška. Opozoril je, da dva meseca, odkar so zaprti, iščejo načine sodelovanja s publiko in kako ponuditi podporo najbolj prekarnim sodelavcem. "To smo lahko naredili tudi zaradi pomoči našega glavnega financerja, mestne občine Ljubljana, ki v zadnjih letih zvišuje finančna sredstva, namenjena dejavnostim v kulturi," je pojasnil. Posebej je spomnil na trenutni položaj organizatorjev koncertov, na ustvarjalce in ustvarjalke v avdiovizualnem in medijskem sektorju.

Brusilni stroji, žeblji in cerkve

Tomaž Simetinger iz zveze kulturnih društev Slovenije pa je poudaril pomen tega, da oblast ne zlorabi sedanjih razmer in ukrepov za politizirano podporo le nekaterim ustvarjalcem in ustvarjalkam v kulturi. "Kultura posega na najrazličnejša področja – od sociale do šolstva," je posvaril pred napovedanimi rezi. Pozivu so se pridružili tudi v sindikatih Glosa in SVIZ.
"Najprej so oblasti odprle trgovine, kjer se lahko kupi brusilne naprave, žeblje in cement. Ni pa se odprlo knjigarn, ni se moglo kupiti knjig," je dejal Branimir Štrukelj. "To je politična odločitev. In tak razmislek me skrbi. Kulturo se vse bolj potiska na rob." Dodal je, da je na družbenem robu sicer v dobri družbi znanosti in izobraževanja, a da ni simpatičen odgovor na vprašanje, zakaj politični razred ocenjuje, da se lahko tem trem področjem družbe najlažje odvzame denar. "Gre za področja, kjer se oblikuje refleksijo in kritiko družbe, hkrati pa politiki vedo, da se bodo učinki pokazali zapoznelo," je pojasnil in poudaril, da morajo biti prizadevanja usmerjena v to, da se delež javnih sredstev za ta področja poveča in da se vsi skupaj postavimo najprej v bran in podporo tistih, čigar položaj je najbolj negotov in prekaren.
"Od ponedeljka so verski objekti odprti," je ob koncu spomnil Simon Kardum. "Ne vem, zakaj vsi, ki verjamemo in verujemo v kulturo in umetniška dejanja, nismo več enakopravni pred zakonom."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta