Melita Forstnerič Hajnšek
Drevi, 13. maja, bo v Veliki dvorani SNG Maribor zadnja operna premiera v tej sezoni - Rigoletto Giuseppa Verdija. Režiser je Pier Francesco Maestrini, dirigent Francesco Rosa. na premieri bodo v glavnih vlogah nastopili Marian Pop, Nika Gorič in Martin Sušnik.
Nastopajo: (v naslovni vlogi so kar tri zasedbe) Marian Pop, Daniel Luis de Vicente in Jaki Jurgec, Gilda bo Nika Gorič, pa tudi Valentina Čuden, v drugih vlogah Martin Sušnik, Irena Petkova, Dragoljub Bajić, Alfonz Kodrič, Valentin Pivovarov, Mojca Potrč, Bogdan Stopar, Sebastijan Čelofiga, Marko Mandir, Petra Crnjac, Bojan Hinteregger in Terezija Potočnik Škofič. Scenograf je Juan Guillermo Nova, kostumograf Luca Dall'Alpi, oblikovalec luči Bruno Ciulli, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, asistent režije Tim Ribič.
Verdijeva opera Rigoletto velja še danes za revolucionarno mojstrovino opernega skladatelja, ki si je z naslednjima dvema operama Trubadur in La Traviata dokončno utrdil mednarodni sloves najpomembnejšega predstavnika italijanske opere. Da je Verdi z Rigolettom storil pomenljiv in pomemben korak v smeri intenzivnejše glasbene drame, se kaže v lastni skladateljevi percepciji, saj je Verdi še vrsto let po praizvedbi 11. marca 1851 v beneškem gledališču La Fenice opero Rigoletto pojmoval kot svoje najboljše delo. V Rigolettu je Verdi namreč opustil iskanje pompoznejših zvočnih učinkov in se odločil za bolj subtilno in rafinirano orkestracijo. Glasbeni tok, ki v prejšnjih Verdijevih delih še kaže ostro razmejitev vokala in inštrumentalne spremljave, je tukaj zlit v koherentno celoto, pri čemer orkester prevzema aktivno vlogo pri oblikovanju dramaturgije opernega dogajanja.
Partitura kar sama od sebe ponuja številne ikonične glasbene točke, med katerimi gotovo izstopajo Gildina arija Caro nome, Vojvodova kancona La donna è mobile in kvartet Un dì, se ben rammentomi - Bella figlia dell'amore, medtem ko se tudi libreto v verzih Francesca Marie Piaveja kaže kot psihološko poglobljeno branje opernih oseb, ki jih v osnovi povezuje nepomirljiv trikotnik med razuzdanim Vojvodo Mantovanskim, grbastim dvornim norcem Rigolettom in njegovo hčerko Gildo, ki podleže ljubezenskim čarom nestanovitnega Vojvoda.
Kot piše v gledališkem listu dr. Manica Špendal, je Verdi z Rigolettom, svojo 17. opero (melodramo v treh dejanjih in štirih slikah) in prvo iz priljubljene trilogije (Rigoletto, Trubadur, La Traviata), dosegel prvi vrhunec v svojem umetniškem ustvarjanju; v tej operi se je dokončno osvobodil vpliva velikih predhodnikov Rossinija, Bellinija in Donizettija, ter se je umetniško emancipiral. Verdi tudi v Rigolettu ni opustil svojega osnovnega načela izražanja resničnosti dramskega dogajanja, ki ga je prvič očitneje uresničil v Nabuccu (1842), še bolj zaznavno pa v Macbethu (1847) in ga je nato v nadaljnjih delih vedno bolj dopolnjeval. Prav tako ni skrenil s svoje nacionalne poti. Vedno bolj si je prizadeval izoblikovati nov italijanski operni slog, s predznakom romantičnega realizma. Njegova glasbena fantazija se je razvnela ob "novih, lepih, drznih in pestro se menjajočih vsebinah", kot je sam velikokrat poudarjal. Verdi je hotel v tej glasbeni drami, ki jo je pojmoval kot "dramo efektov", doseči skladnost različnih, med seboj kontrastnih občutij. Praizvedba Rigoletta je bila 1. marca 1851 v beneškem Teatru Fenice. Uspeh je bil izreden.
V tematskem smislu se v operi vzpostavlja konkurenčni dinamizem med različnimi tipi ljubezni – Vojvodovo erotomanijo, Gildino altruistično »romantično« ljubeznijo in Rigolettovim očetovskim zaščitniškim erosom. Prav ta naposled splete nerešljiv gordijski vozel zaporedja nesrečnih dogodkov, ki vodijo v tragični konec – Gildino žrtvovanje, da bi pred maščevalno roko svojega očeta rešila življenje ljubljenega moškega.
V Mariboru so Rigoletta doslej uprizorili že dvanajstkrat, prvič 14. maja 1927. Natanko 95 let kasneje, 13. maja 2022, bomo priča premieri trinajste uprizoritve Verdijevega Rigoletta v mariborski Operi. Režiser tiste prve uprizoritve je bil Ciril Bratuž, dirigent pa Andro Mitrović. Ponovna uprizoritev je bila čez tri leta, v režiji Antona Harastovića, dirigiral je Lojze Herzog (bilo je šest predstav). Tretjič je bil Rigoletto na sporedu v Mariboru med okupacijo, premiera je bila 28. januarja 1942 (v času intendanta Robeta Falzarija). Od leta 1954 do 2006 so Rigoletta uprizorili v Mariboru še osemkrat, nazadnje leta 2006 v režiji Dieterja Kaegija in pod dirigentskim vodstvom tedanjega umetniškega vodje mariborske Opere Benjamina Pionierja.
Po premieri bo Rigoletto na sporedu še 15., 17., 19. in 21. maja.
