Pred premiero: Balet o plamenu, ki je razsvetlil Pariz in svet

P. V.
07.11.2024 05:55

Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bosta v petek, 8. novembra, v Dvorani Ondine Otta Klasinc premierno uprizorila dramski balet Plameni Pariza.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V glavnih vlogah plešeta Tetiana Svetlična in Yuya Omaki.
SNG Maribor

Plameni Pariza so nastali na glasbo Borisa Asafjeva, koreografijo po izvirni koreografiji Vasilija Vainonena podpisuje Mihail Messerer. V glavnih vlogah plešeta Tetiana Svetlična in Yuya Omaki, dirigira Vjekoslav Babić.

Klici po svobodi in odpravi nepravičnega družbenega reda, ki so odmevali po pariških ulicah in drugih francoskih mestih leta 1789, so velikokrat našli pot v umetniške stvaritve. Med njimi ima posebno mesto tudi dramski balet Plameni Pariza, ki ga je leta 1932 na glasbo Borisa Asafjeva ustvaril koreograf Vasilij Vainonen za gledališče Kirov v Leningradu (danes Marijinsko gledališče v Sankt Peterburgu), kasneje pa preselil v moskovsko gledališče Bolšoj. Vainonen je, v skladu s smernicami v političnem in kulturnem ozračju Sovjetske zveze, ustvaril "izrazito domoljubno delo, ki odraža tedanje ideale in počasti duh francoske revolucije", so pred premiero zapisali v sporočilu za javnost v SNG Maribor.

Zgodba se osredinja na tematiko boja, odpora in svobode, postavljena pa je v čas francoske revolucije. Pripoved, ki okvirno temelji na zgodovinskih dogodkih, sledi paru francoskih kmetov, ki se vključita v boj proti aristokraciji, in prepleta teme ljubezni, izdaje in domoljubja.

Plameni Pariza so cenjeni zaradi svoje živahne koreografije, dinamičnih ansambelskih prizorov in osupljivih solističnih nastopov. Skozi leta so ta balet ponovno uprizarjali in reinterpretirali številnih koreografi in skupine.

"Tudi nadgradnja izvirne koreografije v viziji Mihaila Messererja, ki jo bomo lahko prvič̌ občudovali tudi pri nas, črpa svojo moč̌ iz uporniške drže proti represiji, ki nas tudi (ali predvsem) v kriznem času demokracije uspe prepričati v razsvetljenske ideale svobode, enakosti in bratstva med ljudmi, s čimer utrjuje status priljubljene klasike v baletnem repertoarju."

Dirigent je Vjekoslav Babić, koreograf Mihail Messerer, kostumografinja Nóra Rományi, scenograf Oleg Molchanov, asistent koreografa Attila Szakács, oblikovalec svetlobe Tomaž Premzl, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, baletni mojstri Irena Pasarić, Alenka Ribič in Anton Bogov.

Plešejo Tetiana Svetlična/Hinako Shinzaki (12. novembra), Yuya Omaki/Ion Breahna (12. novembra), Eva Medvar/Danaja Šifrer, Catarina de Meneses, Christopher Thompson, Beatrice Bartolomei, Tijuana Križman Hudernik, Satomi Netsu, Ema Perić, Vasilij Kuzkin, Sytze Jan Luske, Vadim Kurgajev, Galina Čajka, Aleks Sušek, Gabriel Marin, Ela Ficko, Mina Radaković, Monja Obrul, Tea Bajc, Yelyzaveta Kuznetskova, Nuša Urnaut, Ionut Dinita, Matteo Magalotti, Lucio Mautone, Aleksandar Trenevski, Branka Popovici, Evgenija Koškina, Ines Uroševič, Lana Druškovič, Maro Vranaričić, Mircea Golescu, Alexandru Pilca, Olesja Hartmann, Hristina Stojčeva, Ines Petek, Greta Hrestak, Naja Kapun, Katarina Korpič, Ela Sirk, Gaja Štromajer, Matteo Beeckman, Grega Golob, Relja Tomović, Ivana Borovšak, Pia Capl Škrinjar, Mihaela Matis, Cleopatra Purice, Adriana Cioata, Metka Masten, Zoja Ojdenič Sancin, Anastazija Kosi, Lana Galun in Varja Golec Horvat.

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta